Mačkujek
Makadamska cesta, ki poteka ob toku Dragonje, nas popelje v majhen zaselek na koncu Koprske občine. Mačkujek je tudi najbolj zahodni zaselek vasi Krkavče.
Najverjetneje je zaselek nastal, ko so se v ta konec priselili Pucerjevi. Po pripovedovanju domačinov, naj bi družina Pucer prišla iz Nemčije. Kmalu je iz začetne kortine Mačkujek nastal zaselek Pučerji, kjer je živelo vedno od štiri do pet družin. Danes živijo v Mačkujku Grižoni in Kerini.
Ded gospoda Grižona je prišel v Mačkujek "na robo". To pomeni, da se je priženil k dedinji družine Pucer. Pucerji so se sčasoma razselili iz svojega zaselka in danes tega priimka ni več v Mačkujku. Prišel pa je še Kerin iz sosednjih Pršutov in si zgradil novo hišo.
V vasi so živele štiri družine Pucer z nadimki: Patalasič, Nineti, Pucerji.
Najbogatejši v zaselku so bili Grižoni, rekli so jim tudi Gašperoni. Imeli so od šest do sedem glav živine in še nono današnjega gospodarja je hodil orat s svojimi boškarini na bližnje kmetije. V zameno pa so mu kmetje, katerim je nudil svojo storitev, delali na "žrnadah". V časih, ko je po domačijah še vedno mlel "peštrin" mlin na roko, so kmetije služile predvsem za preživetje. Višek sadja, zgodnje zelenjave, jajc in mleka pa so nosili prodajati v Buje ali v obalna mesta. Kjer je bilo več ust pri hiši, kot jih je bila kmetija sposobna nahraniti, so predvsem gospodinje hodile kot jajčarice zbirat jajca globoko v Istro vse do Grožnjana. Ta jajca so potem prodajale v Trst, kjer so kupovale platno in milo, ki so ga preprodajale v Istri.
Mačkujek je majhen zaselek narejen iz enega niza hiš, poleg katerega stoji še Gašperonova domačija. Nekoč je bil zahodno od zaselka
puč oz. kal, na katerega so vozili napajat živino tako iz Mačkujka kot iz bližnjih Pršutov. Pod nizom hiš stoji razmeroma nova domačija Kerinovih, ki je bila pred kratkim obogatena z novimi prostori, kjer se nahaja turistična kmetija Kerin.
V neposredni bližini se pod cesto v vali nahajajo ruševine zelo stare cerkvice Sv. Štefana oz. Sv. Stepana kot mu pravijo domačini, do koder je še do druge svetovne vojne potekala procesija iz Krkavč.
Od vedno bogat zaselek je imel v prejšnjih letih tudi govejo farmo. V tem času je bila napeljana tudi vodovodna napeljava iz sosednjega hriba na hrvaški strani. Žal je projekt goveje farme propadel, ostal le velik objekt ob zaselku. Danes mladi delajo v Izoli oz. se ukvarjajo z vinogradništvom. Gospod Grižon, ki je upokojen, pa še vedno pridela dvesto hektolitrov vina.
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
