Lazaret

Bolj kot na kakšen kraj pomislimo ob tem imenu na mejni prehod z Italijo tik ob obali. Pa nato na mejno trgovino Kompas, gostinski lokal in bencinsko postajo. Morda še na neurejeno kopališče na Ostrem rtiču ter opuščeni avtokamp.

Toda tu je tudi zelo lepa neokrnjena narava, saj tega koščka Slovenije še nismo pozidali do zadnjega kotička. Na gričkih se bohotijo vinogradi in nasadi oljk. Prometa ni prav veliko, ljubi mir za dušo.

Statistični urad RS tega kraja ne pozna, nima prebivalcev.

Od kod prihaja ime kraja
Kraj je dobil ime po srednjeveških lazaretih. Lazaret je bil neke vrste bolnišnica za okužene z gobavostjo in kugo. Bolj kot bolnišnice so to bili zbirni centri za bolnike, saj takrat še ni bil znan noben postopek zdravljenja. V obmorskih mestih so te ustanove imele tudi odsek za blago, kamor se je skladiščil ves uvoz iz dežel, za katere je veljalo, da so vir okuženja. To blago je moralo enostavno prestati v skladišču 40 dni, po preteku katerih se je smatralo za nenevarno. Iz tega izhaja izraz karantena (iz italijanščine quaranta [kuarànta] = štirideset).

Tudi Tržaško pristanišče je imelo lazarete. Zadnji je bil odprt leta 1867. Ta je bil umaknjen precej daleč od mestnega središča, saj se je nahajal pri svetem Jerneju, danes v Sloveniji; še danes se ankaranski mejni prehod imenuje Lazaret.

Obetajo se spremembe
V letu 2016 so opravili dela na Ostrem rtiču. Prej luknjast teren je poravnan, posejana je trava, tam so tudi sanitarije, ploščad za občinski režijski gostinski objekt pa je pripravljena.

Spremembe se obetajo na celotnem območju, kar nam posreduje urbanistična

Zaliv Sv. Jernej
Opis obale slovenskega morja pričenjamo na njeni skrajni severni točki, v zalivu Sv. Jernej. V NE delu zaliva se na obali zaključuje kopenska meja med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo (kopenski mejni prehod Lazaret), ki v nadaljevanju poteka po Osimski meji – nekdanji morski meji med Republiko Italijo in SFRJ. Na italijanski strani zaliva, v njegovem skrajnem NE delu, je majhno istoimensko pristanišče (Porto S. Bartolomeo), ki ga zapirata kratek S in nekoliko daljši W pomol. Na čelu slednjega stoji svetilnik rdeče barve (45°33.03' N, 13°43.54' E, R.Bl.3s6m3M). Globine v pristanišču ne presegajo 2 m. Dno v zalivu Sv. Jernej je precej plitko – približno 50 m od obale se razteza pas občasno poplavljenega območja (na karti prikazan v zeleni barvi). Globine dosežejo 5 m šele 200 m od obale, tako da zaliv plovilom ne nudi ustrezne zaščite pred vetrovi N do W smeri, zaprt pa je pred vetrovi iz smeri S do SW. Na jugozahodni obali zaliva je urejeno kopališče z malim pomolom, ki je del Počitniškega doma Debeli rtič (V lasti Ministrstva za notranje zadeve). Ob pomolu je morje plitvo in ni namenjen pristanku plovil.

Viri:
http://www.hidrografija.si/p4/3-2-1.php
http://imagestudio.si/portfolio-items/viz-urbanisticna-ureditev-lazaret-sv-jernej/
http://foto-zgodbe.blogspot.si/2016/10/lazaret-in-lazzaretto.html
https://www.wikiwand.com/sl/Lazaret#