Laguna Stjuža

Laguna Stjuža

Stjuža je edina morska laguna na slovenski obali. Nekoč je bila odprt zaliv, pred več kot 200 leti pa so med morjem in zalivom zgradili nasip, tako da je danes laguna povezana z morjem le preko kanala. Ime Stjuža izvira iz italijanske besede chiusa - zaprta. Laguna je zelo plitva. Gibanje vode je odvisno od plime in oseke, medtem ko valov in morskih tokov ni.


Na Jadranu so lagune najbolj pogoste na zahodni obali in na skrajnem severnem delu Jadranskega morja (Gradež, Marano). Znane so predvsem po številnih vrstah ptic in po gojenju rib. Pestrost življenjskih okolij in vrst zagotavlja hrano in zavetišča tako za ptice kot tudi za ribe. Tudi v Stjuži so nekoč gojili ribe, vendar so ribogojstvo opustili že v tridesetih letih 20.stoletja. Tak način lovljenja rib je danes še poznan v Italiji, kjer ga imenujejo vallicoltura.

Stjuža in Strunjanske soline predstavljajo izjemen preplet življenjskih okolij, kakršnega ni nikjer drugje na slovenski obali. Dno lagune prekriva travnik kolenčaste cimodoceje ter prave in male morske trave. Podvodni travnik je prava zakladnica različnih vrst rakov, mehkužcev, rib in drugih živali. Opazni prebivalci lagune in solin so ptice, ki

si hrano, skrivališče ali gnezdišče poiščejo na nasipih in brežinah, med sestoji slanoljubnih rastlin in trstičja. Najbolj pogosti sta mala bela čaplja in siva čaplja.

Vallicoltura
Ime pove, da gre za gojenje (»coltura«) v dolinah (»valli«) oz. lagunah. Ribjim mladicam, ki se nahajajo v laguni, ribiči s pregradami iz trstičja preprečijo izhod v morje in jih zatem dve do tri leta zadržujejo v laguni. Ko so ribe dovolj velike, odmaknejo pregrade in ribe na izhodu iz lagune polovijo. Za razliko od intenzivnega gojenja v bazenih ali v kletkah na morju, pri opisanem načinu ribam ni potrebno dodajati hrane, saj je te v laguni na pretek.

Vir: www.zrsvn.si 

https://parkstrunjan.si/presezniki/laguna-stjuza/

https://www.portoroz.si/si/dozivi/naravne-znamenitosti/4461-object-laguna-stjuza

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

Podrobnosti poti:

No. of Adults ():
No. of Childrens ():
No. of Senior Citizens ():

Ponastavi

Podrobnosti poti:

No. of Adults ():
No. of Childrens ():
No. of Senior Citizens ():

Google zemljevid

Cena celotne poti:

Skupna razdalja:

Podpirajo nas