Lačna

Lačna je zaradi visokega kovinskega stolpa vrh z izrednimi razgledi proti Trstu in Tržaškemu zalivu ter viaduktu čez Črni kal na severu.

Proti vzhodu se nam odprejo razgledi na Podgorski kras ter Kraški rob. Lepo se vidijo hribi Čiračije. Proti zahodu se odpre razgled na Koprska brda. Proti jugu se nam odpirajo hribi Istre, lepo se vidi Učka in dolina proti Sočergi. Lepo se vidi tudi dolina Rižane. Opisana pot v naravi iz naselja Kubed je položen družinski izlet in krožna pot. Vračamo se po kolesarski poti, ki je še položnejša. Na vrhu je vpisna skrinjica. Vzhodno od vrha ležijo Hrastovlje iz katerih vodi na Lačno precej strma pot.
Hrib Lačna je sestavni del številnih pešpoti po Slovenski Istri.

Od Gračišča do Sočerge
Južni, hriboviti del Primorske je prav prijetno obiskati zgodaj spomladi, ko sonce še usmiljeno boža s svojimi žarki in se ostra zimska burja že poslavlja. V krajih, kjer nosnice že vznemirja vonj po morju, si lahko v dneh z dobro vidljivostjo privoščite tudi kakšen pogled na Tržaški zaliv, na primer z razglednega stolpa na Lačni (451 m), ki jo lahko osvojite iz Gračišča, Hrastovelj in Kubeda in si na njej lačni privoščite malico.

Po spokojni travnati pokrajini, ki jo ponekod objemajo borovci, lahko nadaljujete po Kraškemu robu vzporedni stopnji, ki se v dolžini polmaratona razteza od Gračišča do Sočerge. Vrhove lahko osvajate posamično ali v enem zamahu: najprej od Lačne do Kuka (498 m), nato pa s pogledom na Kraški rob in Slavnik nabirate kilometre po planotastem svetu Ravnega krasa. Nad vasjo Dvori se boste približali državni meji s Hrvaško, prečkali zatrep Moravške vale in se dvignili na Veliki Badin (350 m), od koder boste lahko iz slovenske Istre občudovali tudi hrvaško Istro. Le streljaj naprej bo vaš korak ustavila prikupna cerkvica svetega Kvirika nad Sočergo, do koder vas čaka le še sestop.
Istrski gori doli naokoli tehnično ni zahteven, pri orientaciji pa vam bosta pomagala

Gradišče na Lačni
Na grebenu med Hrastovljami in Gračiščem sta dve prazgodovinski gradišči. Prvo leži na vrhu hriba Lačna (452 m) in ima obseg 1270 m, vendar je komaj vidno. Od obzidja sta ohranjena le dva dela in sicer na jugovzhodu - dolg 220 m - in na severozahodu - dolg 290 m. Proti Gračišču obrnjeni del gradišča manjka, ker je tu pobočje strmo; zato pa je nekoliko bolje ohranjen tisti proti Hrastovljam. Spričo tega, da je nasip visok le 0,30 do 0,50 m, širok pa samo 2 do 4 m, domneva Marchesetti, Castellieri (1903) 68, tab. VII, 6, da gradišče ni bilo močno utrjeno. Notranjost gradišča je skalnata in brez ostalin.

Pol kilometra proti jugovzhodu in pribl. 30 m nižje je drugo gradišče, ki je polkrožne oblike (na zemljevidu pod Gračišče). Na prepadni zahodni strani, ki pada v dolino Gračišča, manjkajo obrambni okopi. Pobočje na nasprotni strani zapira 1260 m dolg nasip. Kot posebnost tega gradišča omenja Marchesetti, Castellieri (1903) 68 ss, tab. VII, 7, prečni nasip, dolg 180 m, visok 4 m in širok 30 do 40 m. Ker je bil dostop po grebenu razmeroma lahek, so zgradili več 2 - 3 m visokih in 15 do 30 m širokih nasipov vse do strmin na hrastoveljski strani. Vzdolž obzidja na je vsej notranji strani 10 - 15 m širok raven prostor, pokrit s črno prstjo, v kateri so dobili mnogo lončenine. 140 m stran in 30 m nižje od gradišča so ostanki 150 m dolgega in 5 - 10 m širokega nasipa, visokega pol metra, ki naj bi onemogočal dostop.

Pri cerkvici Matere božje so pri kopanju jarkov zadeli na plitvo vkopane skeletne grobove brez pridatkov (VS 2, 1949, 166).

Viri:
http://www.gore-ljudje.net/novosti/64716/