Kubed cerkev sv. Florjana

Prvotno je bila cerkev zgrajena konec 15.stoletja, poslikana pa v začetku 16.stoletja. Tabor z župnijsko cerkvijo sv. Florjana je zgrajen na strateško pomembnem temenu apnenčastega hrbta, ki se dviga nad dolino, medtem ko se naselje razprostira pod grebenom.

Celoten kompleks sodi med najpomembnejše primere taborske arhitekture na naših tleh. Stavbni kompleks sestavljajo na robu skalnega masiva stoječa velika župna cerkev sv. Florjana in tržni prostor pred njo ter manjši strnjeni stanovanjski in gospodarski objekti, iz katerih izstopa stavba župnišča, vse skupaj pa oklepa obzidni pas z dominantnim stolpom ob vhodu.

Leta 1833 so nekdanji obrambni peterokotni stolp povečali v zvonik (17,89 m), leta 1860 pa je bila zgrajena nova cerkev sv. Florjana, ki so jo gradili skoraj celo desetletje. Prvotna cerkev je na njenem mestu zrasla že ob koncu 15. stoletja, poslikana pa je bila v začetku 16. stoletja. Cerkev je omenjena leta 1579 v vizitacijskem poročilu veronskega škofa Agostina Valiera, v svojem »Cerkvenem krajepisu« iz leta 1700 pa jo opisuje tudi koprski škof Paolo Naldini. Cerkev so, kot omenjeno, na novo pozidali v letih 1850-1860, o čemer priča letnica na glavnem portalu, 12. maja 1861 pa sta jo posvetila škofa Bartolomej Legat in Juraj Dobrila. Notranjščina ima triladijsko bazilikalno zasnovo. Glavno ladjo delijo od stranske na vsaki strani po trije loki, ki jih nosijo slopi. Glavna ladja se podaljšuje v prezbiterij, ki je ravno zaključen in v tlorisu kvadratne oblike. Prostor prezbiterija starejše cerkve je zvezdastorebrasto obokan, rebra so na stikih poudarjena s sklepniki v obliki ščitkov. Rahlo zašiljen slavolok je danes zazidan. Obok je bil v začetku 16. stoletja poslikan s simboli evangelistov in angeli; freske lahko uvrstimo v krog domačih mojstrov slovenskega in hrvaškega istrskega zaledja zgodnjega 16. stoletja, ki kljub morebitnim vplivom sodobnega italijanskega (beneškega) renesančnega slikarstva ostajajo zvesti tradicionalni poljudni likovni govorici. Na glavnem kamnitem oltarju je lep lesen kip sv. Florjana, zavetnika vasi, iz leta 1861. Tudi stranska oltarja sta kamnita: desni je posvečen Roženvenski Materi božji, levi pa sv. Antonu Padovanskemu. Levo od glavnega oltarja visi slika Madona z otrokom in svetniki, delo slikarja Zorzija (Juraja) Venture Brajkovića iz leta 1598, največja dragocenost cerkve (restavrirana 1970/71).

Vir: http://www.slovenia.info/?cerkev=465&lng=1

Cerkev je bila omenjena v literaturi predvsem zaradi srednjeveških fresk in oltarnih podob, a podrobnih podatkov o njej ni. Razlog za to je tudi dejstvo, da je Grad skupaj s celotno vasjo okrog leta 1670 uničil požar. Legenda pripoveduje, da je graščakova dekla pomotoma zavrgla pepel, v katerem je bila še žerjavica. Tako je najprej zagorel Grad, nato pa še s slamo prekrite hiše. Takrat so se vaščani odločili, da bodo cerkev posvetili zavetniku, ki jih bo varoval pred ognjem - sv. Florjanu. Nova cerkev stoji (sicer razširjena) kjer je bila tudi stara. Cerkev je bila obnovljena leta 2006. Južni del fasade, ki stoji

                Cerkev Sv. Florjana na pečini
                                      
Ravno zaradi pozicije cerkve na robu skale, pravijo: »če boli zob, moraš napraviti tri kroge okrog kubejske cerkve in zobobol bo ponehal«.

Cerkev ima tri ladje, kar je tudi nekakšna posebnost, saj so le stolnice običajno triladijske. Tudi večje lokalne cerkve nimajo stranskih ladij. V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar je bil leta 1861 posvečen sv. Florjanu, desni oltar Roženvenski Mariji, ki izroča rožni venec sv. Dominiku, levi oltar pa Antonu Padovanskemu. Na levi strani glavnega oltarja najdemo sliko Marije z Otrokom obkroženo s svetniki, ki predstavljajo zavetnike okoliških cerkva (Hieronim, Avguštin, Florjan, Marija Magdalena, Andrej, Janez Krstnik in Anton Puščavnik). Slika je delo Zorzija Venture iz leta 1598. Kar je pravzaprav nekakšna skrivnost! Na sliki je namreč cerkev naslikana takšna kot je sedaj - troladijska oz. razširjena in ne enoladijska oz. ožja, kot je bila v času slikarjevega življenja. So torej cerkev po uničenju zgradili tako, kot jo je videl avtor slike, ali je avtor imel vizijo cerkve čez 100 let? Ostanek pogorele cerkve pa je sedanja zakristija s čudovitimi freskami.

 
         Notranjost vas bo prevzela                                                  

VIRI: Zbornik Kubed, raziskovalna tabora Gimnazije Bežigrad (1989 in 1990);

Luigi Parentin - Incontri con l' Istria (1987 in 1991);

Angel Udovič - Kubed in njegovi ljudje skozi zgodovino (1984);

Ustno izročilo.   

http://deepblue.uni-mb.si/lukoper/e-gradivo-kubed/cerkev_sv_florjana.html

http://deepblue.uni-mb.si/lukoper/e-gradivo-kubed/vaja__ljudje_in_jezik.html

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Viri:

https://visitkoper.si/znamenitosti/kubed/