Koštabona

Koštabona je večja in značilna istrska vas s strnjenim jedrom. Leži na skrajnem južnem robu ozkega flišnega slemena nad zgornjo dolino reke Dragonje.

Vas se nahaja na nadmorski višini 258 in spada pod KS Šmarje. Njeno ozemlje se razprostira od sredine hriba Poljane (402 m), kjer se stika s šmarskim in pomjanskim ter pučarskim okolišem in se nadaljuje skozi dolino Dragonje vse do hrvaške meje na hribu Brič (350 m). Leži na ravni ploščadi naravnega pomola, ki dominira nad dolino Dragonje.

 Koštabona je z urbanističnega vidika ena najlepših strnjeno pozidanih vasi. Naselje ima pravilen tloris v obliki elipse (v obliki drevesa). Po dolžini jo razpolavlja glavna-osrednja vaška ulica. Pravokotno nanjo se navezujejo številne stranske 'uličice', ki se prelivajo v dvorišča. Središčna ulica se prične 'na Škrilah' (kjer se nahaja tudi 'oglasna deska') in se na koncu vasi zaključi v manjši trg (Plačár). Glavna ulica je osrednji vaški prostor, kamor se stekajo vse vaške poti. Pot skozi vas je živahna. Eno in dvonadstropne hiše so postavljene v nize, ki stojijo pravokotno na glavno ulico, ali so združene v skupne zaprte dvore. Menjavanje uliučnih vhodov in nizov stavb ustvarja živahen ritem. Skupine stavb delujejo plastično in razgibano z menjavanjem slemenskih višin, podhodov, portonov in slikovito vrinjenih čel. Na zunanjščinah stavb pride do izraza prevladujoče gradivo - kamen, lokalni peščenjak.

Visoke hiše strogih oblik, z razmeroma majhnimi okni in plitkimi napušči, delujejo zelo dostojanstveno. Posamezne ambiente razgibavajo slikoviti motivi mostovžov, baladurjev in zanimivo oblikovanih, zamaknjenih vhodov. Čela hišnih nizov se pod različnimi koti vrivajo v osrednjo vaško ulico, kar daje Koštaboni svojevrsten čar.

Vas še dodatno poudarjata dve cerkveni stavbi, ki stojita na obeh skrajnih straneh naselja. Cerkev svetega Kozme in Damjana na zgornjem koncu vasi in pokopališka cerkev sv. Andreja na spodnjem koncu. Sredi vasi pa stoji še cerkvica bl. Elije.

Arheološke najdbe v pobočju nad vasjo pričajo, da je bilo tu prazgodovinsko gradišče. Po nekaterih virih je bila zasnovala že v poznoantičnem obdobju, od koder naj bi izhajalo tudi njeno ime. Koštabona se je razvila na mestu nekdanje rimske utrdbe "Castrum Bonae". Takrat je po dolini Dragonje potekala rimska trgovska pot, ki naj bi jo ščitila omenjena utrdba. Ustno izročilo pripoveduje, da je na mestu sedanje župne cerkve stal tempelj rimske boginje

Naselje Koštabona se prvič uradno omenja leta 1186, ko je bila obnovljena koprska škofija. Leta 1700 jo je škof Naldini opisal kot strnjeno in utrjeno vas s tridesetimi ognjišči, ležečo sredi gostih hrastovih gozdov. Že takrat so obstajale obe cerkvi in kapela. V vasi sta bila dva oljčna mlina, ob reki pa je delovalo več mlinov za žitarice. V okolici je sicer veliko vodnih izvirov in znanih slapov.

Zadnji velik gospodarski razcvet je naselje doživelo v 19. stoletju, ko so vaščani prodajali les iz okoliških gozdov avstrijskim ladjedelnicam. Na ta račun se je vas skoraj v celoti obnovila in razširila. Dobila je tako podobo, kot jo poznamo še danes. Po ustnem izročilu je bila Koštabona najbogatejša vas daleč naokrog.

V Koštaboni delujejo; Nogometni klub Dragonja, Vaški odbor Koštabona, Turistično društvo Koštabona, Lovsko društvo pod okriljem lovske družine Šmarje, Kulturno društvo Alojz Kocjančič in ženska in moška skupina "Koštabonski zgun". Iz vasi Koštabona je znana pevka zabavne glasbe - Elda Viler.

V vasi je lepo opremljena gostilna, kjer lahko poizkusimo dober refošk in si ogledamo nekaj zelo lepih starih fotografij, med njimi tudi Skupinski portret nekdanjih vaščanov Koštabone in staro razglednico tega kraja.

V vasi je postavljen spomenik padlim v 2. svetovni vojni.

Prebivalstvo z okolico:

Leto        1869  1900  1931  1961  1971  1981  1991  2002  2012  2021

Št. preb.   377    424   487    288    237   184    185    205    234    250

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.