Koprske gotske hiše a gheffo
»Casa a gheffo« so bile poimenovane tipične stavbe z nadstropnim pomolom, ki sloni na rezljanih lesenih nosilcih.
Precej koprskih gotskih hiš sodi v specifičen tip stanovanjskih objektov, ki ga z izjemo Milj v Istri ni zaslediti. Gre za enonadstropne hiše, pri katerih je del nadstropja pomaknjen navzven in sloni na lesenih konzolah. V nasprotju z ostalim delom objekta, ki je sezidan iz kamna, je za zidanje nadstropnega pomola uporabljen lažji material – opeka.
Takšen način gradnje, ki je orientalskega izvora, je k nam lahko prišel prek Benetk ali preko Balkana. Veliko verjetnejša je prva domneva, kajti Istra je bila takrat pod neposrednim vplivom beneške kulture, podobne rešitve pa so bile v Benetkah zelo razširjene. Omenjeno specifičnost koprskega gotskega stavbarstva kažejo stanovanjski objekti na Gramscijevem trgu št. 4 in 5, v Obzidni ulici št. 9, tri stavbe v Kidričevi ulici št. 29, 31 in 33 in še kje.
Da je bila beneška navada poslikave pročelij gotskih hiš z geometričnimi vzorci precej razširjena v Kopru, pričajo sledovi le-teh na še nekaj objektih po mestu. To potrjuje tudi znana slika
Vettora Carpaccia iz leta 1517, na kateri je pročelje ene hiše poslikano s podobnim vzorcem kot na omenjenih treh hišah v Kidričevi ulici.
Vse opisane hiše imajo enostaven tloris, značilen za večino ohranjenih koprskih stanovanjskih objektov iz časa gotike. Njihova zasnova se v bistvu ne razlikuje od zasnov romanskih hiš: nosilna je le zunanja lupina, notranjost pa se poljubno razdeli s tenkimi predelnimi stenami. Da so to bili v večini primerov stanovanjski objekti preprostih meščanov (ribičev in paolanov), priča tudi njihova notranja organizacija. Velik prostor, v katerega se je vstopalo v pritličju, je služil kot shramba za orodje in hlev, ne pa reprezentanci, kot je bilo značilno za patricijske hiše; lesene stopnice, prislonjene ob steno v bližini vhodnih vrat, pa so vodile v nadstropje, namenjeno bivanju.
Za razliko od navedenih enonadstropnih hiš preprostih meščanov so bile patricijske hiše navadno dvonadstropne in ometane.
Vir: Perossa, Mario (1997). Kontinuiteta v stanovanjski arhitekturi Istre. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko : Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, 1997. (Knjižnica Annales;17)
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
