Koper - Železniška postaja ozkotirne železnice
Objekt železniške postaje opuščene proge Trst-Poreč, sezidan po tipskem projektu. Ena od treh postaj 1. kategorije. Osrednji del je enonadstropen, s stanovanjskimi prostori v 1. nadstropju.
Datacija: prva četrtina 20. stol., 1902
Železniška postaja Parenzane Koper je ohranjena v nespremenjeni podobi. Danes se stiska med prodajnimi objekti Merkurjeve trgovine, v njej pa posluje cvetličarna.
Objekt železniške postaje opuščene proge Trst-Poreč, sezidan po tipskem projektu. Ena od treh postaj 1. kategorije. Osrednji del je enonadstropen, s stanovanjskimi prostori v 1. nadstropju.
Datacija: prva četrtina 20. stol., 1902
Železniška postaja Parenzane Koper je ohranjena v nespremenjeni podobi. Danes se stiska med prodajnimi objekti Merkurjeve trgovine, v njej pa posluje cvetličarna
Svojevrstno zabavo je železnica predstavljala otrokom, ki so živeli ob progi. Skakati z vlaka in nazaj je prav gotovo predstavljalo doživetje, še raje pa so mazali tire s figami, kar je na strmih vzponih povzročilo precej težav strojevodjem, saj so vlaki izgubljali oprijem. Ob dežju so namilili tirnice, kar je imelo enak učinek. V primeru, da je lokomotiva omagala so morali potniki izstopiti in potisniti vlak.
Prebivalci obalnih mest so železnico praviloma uporabljali le za potovanja v notranjost in v primeru slabega vremena, ko parniki niso vozili, za potovanja med obalnimi kraji pa so se posluževali prevoza po morju s parnikom. Prevoz s parnikom je bil hitrejši in cenejši od Parenzane. Pot med Trstom in Porečem je z vlakom trajala okoli 7 ur, parnik pa je za isto pot potreboval le 4 ure.
Če bi želeli potovati od prve postaje (Spodnje Škofije) v današnji Sloveniji do zadnje (Sečovlje), bi za pot dolgo 28,1 km potrebovali, glede na uradni vozni red, 1 uro in 36 minut. Danes prevozimo po cesti to pot v slabih tridesetih minutah.
Viri:
http://www.eheritage.si/apl/real.aspx?ID=9758
https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/parenzana-nekoc-in-danes/309118