Koper vrata Muda
Vrata Muda so glavna koprska mestna vrata in kot taka ena najpomembnejših točk v koprskem mestnem obzidju. So tudi danes še edina docela ohranjena mestna vrata od nekdanjih dvanajstih.
Leta 1516 so Benečani sezidali vrata na Mudi na kraju, kjer je most skozi Levji grad otok povezoval s kopnim. Med vsemi mestnimi vrati so imela tako prav gotovo najodličnejšo lego, ki je zahtevala tudi posebno poudarjen stavbni izraz. Se danes so zaradi svoje lege za pešca z Ljubljanske ceste najpripravnejši vstop v mesto. Spominjajo na Porta del Corte, le da so izpeljana v mogočnejšem merilu, vhodna odprtina pa se končuje z lokom. Poleg mogočne zasnove in izpeljave so pomembna še zaradi nekaj epigrafskih plošč in posebno zaradi koprskega grba, personifikacije sonca, ki se pokaže dvakrat na zunanjem delu in enkrat na notranji, mestni fasadi. Notranja fasada ohranja samo merilo, izdelava pa je dosti preprostejša. Streho nosi odprto ostrešje.
Ime vrat izvira iz starega italijanskega izraza za mitnino (davek, ki ga je bilo potrebno plačati za vhod v mesto). Sicer so bila znana tudi kot Kopenska vrata oz. »Porta della terra ferma«, saj so predstavljala glavni stik mesta s kopnim prek dolgega mostu in nasipa prek koprskih solin. Redkeje se pojavlja ime »Porta del ponte piccolo«.
Vrata so dobila današnjo obliko v letu 1516, ko je njihovo postavitev odredil podestat Sebastiano Contarini.
Izdelal naj bi jih mojster Marino de Vedelo po načrtih slovite delavnice Lombardi iz Benetk. Vrata so oblikovana po vzoru antičnih slavolokov, na sredi je ločna odprtina ob kateri se nahajata dva plitva pilastra, celota pa je na vrhu zaključna s trikotnim čelom. Vrata odlikujejo tudi številni kamnoseški detajli, ob bazah pilastrov imamo reliefa levjih glav, ob zgornjih vogalih med pilastri in lokom imamo dva kvalitetna reliefa sonca. Reliefi označujejo tako simbol Benetk, kot simbol mesta Koper.
Vrat se na desni strani drži ohranjen del mestnega obzidja, ki vsebuje pomožna manjša vrata. Ta se imenujejo »Posterla« ali »Porta dei Soccorsi«, služila pa so razbremenitvi osrednjih vrat v obodbju ko zaščitna funkcija obzidja ni bila več pomembna in se je promet skozi vrata tudi precej povečal.
Murko,Matija: Palača in patricijska hiša v Kopru. Zbornik za umetnostno zgodovino, nova vrsta IX, 1972, str. 23-44, VI-XVII.
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
