Koper Titov trg
Titov trg je eden najlepših in najskladnejših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju.
Dokončno se je izoblikoval v drugi polovici 15. stoletja. Pomembni arhitekturni spomeniki, ki ga obkrožajo so Pretorska palača, Loža, stolnica, Armeria in Foresteria. (Vir: Koper: turistčni vodnik po mestu in okolici, Koper, 1988)
Osrednji koprski trg se prvič pojavlja v virih pod imenom plathea comunis in plathea comunitatis. Na Finijevem zemljevidu iz leta 1616 se pojavlja zgolj z imenom Trg. V avstrijskem katastru je imenovan po avstrijskem mestu Leipzig, po kraju kjer so bile Napoleonove čete poražene. Del Titovega trga med stolnico in škofijskim dvorcem se je v tistem času imenoval Piazza del Duomo. Leta 1905 izide zgodovinski vodnik po Kopru, v katerem je trg imenovan Piazza del Duomo.
V tridesetih letih 20. stoletja trg preimenujejo v Piazza Roma. Na Titov rojstni dan leta 1946 je bila dana pobuda, da bi se trg imenoval Trg maršala Tita. Nekaj let kasneje postane Trg revolucije. Leta 1956 je osrednji trg ponovno preimenovan, po maršalu Titu, v Titov trg in Trg Brolo je preimenovan v Trg revolucije. Po mnenju zgodovinarke Vlaste Beltram se je trg imenoval po Titu šele leta 1956, ko je Koper pripadel Jugoslaviji. Z osamosvojitvijo Slovenije je ohranil ime Titov trg. Koprski staroselci so ga vedno poimenovali Piàssa kot je bilo v rabi za osrednje trge po mestih Beneške republike. (Vir: La Città: foglio della comunità italiana di Capodistria 13(26)2008)
Osrednji mestni trg (nekdanja Platea Communis) s stavbami posvetnega in cerkvenega značaja, ki se kažejo v vsem razkošju gotskega, renesančnega in baročnega sloga, še danes pomeni visoko kakovosten in dragocen umetnostni ambient, ki vzbuja pozornost, radovednost in občudovanje obiskovalcev od blizu in daleč. Današnjo podobo je trg dobil že v 15. stoletju, ko je na južnem robu zrasla Pretorska palača, sedež koprskih podestatov in kapitanov ter velikega sveta (Maggior consiglio). Gradnja je potekala v gotskem in renesančnem slogu z baročnimi predelavami v 17. stoletju.
Pod portikom ob vhodu v Čevljarsko ulico so vidni ostanki prve mestne loggie (Lobia vetus) iz 13. stoletja. Poznavalci trdijo, da gre za najstarejšo še ohranjeno ložo v beneškem svetu. Zahodni rob trga zapirata Foresterija in Armerija iz 15. in 16. stoletja. Foresterijo krasi renesančni portal »Del Corte«, stavbi pa sta služili mestnim uradom, skladišču orožja in mestni zastavljalnici (Monte di Pietà). Mestna
loža je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja v značilnem slogu beneške gotike, nadzidana in predelana je bila v 17. stoletju. Od sredine 19. stoletja v njej deluje mestna kavarna Loggia. Ob njenem desnem robu se na trg steka Verdijeva ulica, ki je prava zakladnica vseh treh benečanskih arhitekturnih stilov: beneške (cvetne) gotike, renesanse in baroka.
Na vzhodnem delu trga dominira stolnica Marijinega vnebovzetja. Po ustnem izročilu naj bi bila sedanja koprska stolnica že peta, po nekaterih virih celo šesta cerkev na tem mestu. Sedanjo velikost in obliko je stolnica dobila sredi 18. stoletja.Pročelje stolnice je bilo postavljeno v dveh obdobjih : spodnja polovica v gotsko-benečanskem slogu leta 1392, zgoraj pa v lombardskem slogu skoraj sto let pozneje (1488). Takrat so prejšnjo cerkev podaljšali do današnjega pročelja in zvonika.
Zvonik koprske stolnice, nekdanji mestni obrambni stolp, je občinska last. Visok je 53 m. Zidan je bil v več etapah in je bil večkrat preurejen. Prvotno je stal sam zase in je služil v vojaške namene kot trdnjava in opazovalnica. S stolnico je bil spojen leta 1488, današnjo obliko pa je dobil leta 1664, obnovljen pa 1989.
Posebnost koprske stolnice je krstilnica, stavba, ki je ločene od cerkve. Kapela – cerkvica karmelske Matere božje je rotunda (okrogle oblike), stoji na severni strani stolnice in sodi med najstarejše stavbe v Kopru (13. stoletje).
Koprski plateau communis ni samo žarišče vsega zgodovinskega dogajanja v mestu od naselitve otoka naprej, ampak tudi najkvalitetnejši spomeniški ambient v mestu. Odlikujejo ga najkvalitetnejši in najpomembnejši umetnostno-zgodovinski in arhitekturni spomeniki mesta.
Vir:
http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5®ion=5&id=498
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001680&tree_root=4
http://zupnija-kp-stolnica.rkc.si/index.php/content/display/22/Stolnica/20
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
