Koper palača Brutti

Ugledno stavbo Osrednje Knjižnice Srečka Vilharja Koper, palačo Brutti, ki je delo italijanskega arhitekta Giorgia Massarija, datiramo v leto 1714.

Njena zgodovina sega v začetek 18. stoletja, ko zasledimo omembe o prvih kupčijah v zvezi z zemljiščem ob stolnici, kjer je bilo veliko pokopališče. V štiridesetih letih 18. stoletja se je škof Agostino Bruti pritoževal nad gradnjo prezbiterija koprske stolnice, ki je zakril del čelne strani družinske palače. Po zunanjščini je palača Bruti izjemno klasicistično delo s poudarjenim središčnim delom, ki ga tvorita portal v pritličju in balkon v nadstropju (piano nobile) z nizom okenskih odprtin. Nad prekladami se vrsti serija reliefov z biblično vsebino.

V bistvu gre le za obogaten tip palače Tacco. Delitev nadstropij je popolnoma enaka, okenske osi se od srednje prav tako razširjajo. Le srednja os je s poudarjenim oknom pod streho dosledneje izpeljana. Toda dekoracija je povsem drugega tipa, pa tudi središčna trifora je razveljavljena z vmesno steno.

Arhitekturno najbogatejši del je fasada. V glavni osi imamo polkrožen portal s skulpturalnim okrasom moške glave v sklepu. V nadstropju se nahaja balustradni balkon in serijo bogato oblikovanih oken. Zanimanje zbuja hierarhija okenskih sklepov. Po dve okni ob robu imata segmentne, okni ob osi sta sklenjeni trikotniško, osrednja odprtina, vhod na balkon, pa je poleg

Poleg palač Gravisi-Barbabianca in Belgramoni-Tacco je ta ena izmed najbolj kvalitetnih ohranjenih koprskih palač. Notranjost je v veliki meri izgubila svoje kvalitete zaradi prezidav, čeprav je možno v pritličju še videti elemente vhodne dvorane s tremi loki. V nasprotju z večino drugih je stopnišče to pot speljano v osi stavbe.

 Poslopje je kasneje od družine Brutti prevzel Kolegij sv. Klare.

Giorgio Massari
(Benetke 1686-1766)
Znameniti italijanski arhitekt, deloval je v Benetkah, Furlaniji, Lombardiji in Istri. Njegova dela izražajo prefinjeno klasičistično usmeritev rahlo palladijskega privzdiha. Važnejša dela: Santa Maria della Pace (Brescia 1730-46); Santa Maria del Rosario ai Gesuati (Benetke 1726); Palazzo Grassi (Benetke 1749-66); dokončanje Ca'Rezzonico (Benetke 1752-56). S preureditvijo koprske stolnice in arhitekturnim načrtom za palačo Brutti, je Giorgio Massari vtisnil svoj pečat tudi arhitekturni podobi Kopra.

Vir:

http://www.kp.sik.si/sl/node/41
http://www.slovenia.info/si/Arhitekturna-dediščina/Palača-Brutti.htm?arhitekturne_znamenitosti=553&lng=1