Koper minoritski samostan in cerkev sv. Frančiška

Samostan in cerkev sv. Frančiška predstavljata najstarejši frančiškanski samostan v Kopru.

Bratje minoriti, ena izmed treh vej frančiškanov prisotnih v Kopru, so na področju imenovanem "Caprile" dobili posest že leta 1260, pet let kasneje pa sta bila cerkev in samostan že zgrajena. Samostan se je tako umestil na tedaj še nepozidano zemljišče v neposredni bližini trga Brolo.

Cerkev je prvotno bila lep primer fračiškanske gotske arhitekture, ki se je odlikovala po izraziti skromnosti. Cerkev obsega velik enoladijski prostor, ki ga je zaključevalo odprto leseno ostrešje; na koncu so ga  zaključevale tri kvadratne apside, srednja je bila največja. V apsidah se nahajajo značilna visoka in šilasto zaključena gotska okna, podobna okna pa so odkrili tudi na stenah ladje. Apside so križnorebrasto obokane.

V 17. stoletju je bila cerkev predelana in barokizirana. V to obdobje sega strop cerkve, ki je okrašen z bogatimi štukaturami in z fresko, ki jo pripisujejo slikarju Angelu Trevisaniju. Cerkev je imela tudi bogato baročno opremo in številne grobove koprskih veljakov, ohranil se je le osrednji oltar s tabernakljem in kipoma dveh svetnikov, ki se danes nahaja v stranski kapeli stolnice. Na fasadi so ohranjeni obrisi nekdanje rozete, ki jo je domnevno krasilo bogato krogovičje. Po baročni predelavi je baročni portal zamenjal gotskega, namesto zazidane rozete so kasneje tukaj odprli dve dodatni okni.

Cerkev je bila po ukinitvi samostana v času lirskih provinc namenjena za različnim funkcijam, njena baročna oprema pa v glavnem izropana in razprodana. Najprej je cerkev služila kot skladišče, v večini 20. stoletja pa je bila v uporabi kot telovadnica, po izgradnji nove gimnazijske telovadnice v osemdesetih letih, je bila zapuščena. V letih 2013 in 2014 je bila cerkev celovito obnovljena in  služi koncertom in kulturnim prireditvam. Med obnovo so restavratorji tudi našli ostanke gotskih fresk, kar

Ob cerkvi še danes stoji tudi kompleks samostana. Samostan je enostavnejša stavba, ki je nekoč obsegala dva atrija, severnega manjšega in južnega večjega s križnim hodnikom. Samostan je tako kot cerkev bil kraj številnih pokopov, tako v križnih hodnikih, kot tudi v stavbi sami. Pomemben je podatek da je v stavbi samostana bil sedež Svete Inkvizicije od druge polovice 16. stoletja naprej, ki je vodila tu številne sodne procese proti krivovercem, med drugim tudi proti pristašem reformacije iz kroga škofa Petra Vergerija mlajšega. Med gradnjo Vie Eugenie, današnje Cankarjeve ulice, je bilo severno krilo samostana porušeno ter je tako postal severni manjši atrij odprt na ulično stran. Takoj po francoski ukinitvi samostana je stavbo zasedla vojašnica. V 19. stoletju je postala stavba namenjena za šolske potrebe, katerim služi še danes. V njej se namreč nahaja Gimnazija Koper.

Samostan in cerkev sta povezana z imenom Monalda Koprskega (1208 - 1278). Zadnja leta življenja je preživel v Kopru. Tu je napisal Summo (Leksikon cerkvene zakonodaje) in zgradil samostan in cerkev sv. Frančiška, kjer danes domuje mestna gimnazija. V tej cerkvi so ga tudi pokopali v kamnitem sarkofagu, ob katerem so se začeli dogajati čudeži, zato so njegovo telo preložili v skrinjo (1617) in jo postavili na oltar za javno češčenje. Več o bratu Monaldu Koprskemu, "ki ga častijo v Trstu bolj kot v Kopru" pa preberite na tej povezavi.

Lokacija:
Cankarjeva ulica 2. Samostan stoji med trgoma Brolo in Martinčevim trgom na zahodu, na jugu ga zapira samostanska cerkev, na vzhodu samostan sv. Klare, severna stran meji na Cankarjevo ulico.

Vir: 

http://www.slovenia.info/si/samostan/Cerkev-in-samostan-sv-Frančiška-.htm?samostan=669&lng=1

https://visitkoper.si/znamenitosti/nekdanji-minoritski-samostan-sv-franciska-cerkev-sv-franciska-asiskega/