Koper loža
Gotska mestna loža zapira severno stranico glavnega trga Kopra. Stoji nasproti Pretorske palače in predstavlja njen odprti protipol. Loža je bila na novo postavljena l. 1462, da je nadomestila staro ložo (lobbia vetus), ki je bila na prostoru Pretorske palače.
Do l. 1464 so pod nadzorom Nikolaja iz Pirana in Tomaža iz Benetk postavili vitko petločno okrašeno pritličje, obrnjeno proti trgu, in štiriločno, obrnjeno proti Verdijevi ulici. Loža je bila okrašena z grbi in sedeži za meščane in veljake. Njena glavna namembnost je bila trgovska, tukaj so se zbirali trgovci in sklepali posle z različnimi surovinami. Loggia je bila tudi pomembno prizorišče družabnega življenja za bogate meščene in predstavnike plemiških družin. Med drugim je bilo samo tukaj dovoljeno izvajati igre na srečo, saj so lahko na omejenem prostoru mestne oblasti to bolje nadzirale.
Marijin kip iz žgane gline so nad vogalom postavili l. 1555, predstavlja pa zahvalo meščanov za rešitev pred epidemijo kuge, ki je razsajala v tem obdobju. L. 1698 so Loggi nadgradili nadstropje in
Koprska Loggia je edina ohranjena gotska mestna loža v Sloveniji. Pritličje lože zaseda kavarna, ki ima dolgo zgodovino, v preteklosti je bila točka srečanja in druženja številnih pomembnih italjanskih literatov: Italo Svevo, Umberto Saba, Gabriele d'Annunzio ipd. V nadstropju, dostopnem po strmem stopnišču na vzhodni strani stavbe, so galerijski prostori galerije Loža, ki je ena od osrednjih razstavišč Obalnih galerij Piran.
Vir: