Koper hiša Favento Guzzi
Obzidna ulica 9 – hiša iz časov gotike. Je enonadstropna hiša preprostih meščanov. Ima enostaven tloris, značilen za večino ohranjenih koprskih stanovanjskih objektov iz časa gotike.
Njihova zasnova se v bistvu ne razlikuje od zasnove romanskih hiš: nosilna je le zunanja lupina, notranjost pa se poljubno razdeli s tankimi predelnimi stenami. Da so to bili v večini primerov stanovanjski objekti preprostih meščanov (ribičev in paolanov), priča tudi njihova notranja organizacija. Velik prostor, v katerega se je vstopilo v pritličju, je služil kot shramba za orodje in hlev, ne pa reprezentanci, kot je bilo značilno za patricijske hiše; lesene stopnice, prislonjene ob steno v bližini vhodnih vrat, pa so vodile v nadstropje, namenjeno bivanju.
Hiša ima stilske karakteristike 14. stoletja, grajena je iz nepravilnih kamnitih blokov, s poudarjenim nadstropjem in polikromno obarvanim pročeljem. (Takšne so tudi vrstne hiše v Kidričevi ulici in na Gramscijevem trgu).
Obzidna ulica v Kopru, v kateri stoji hiša Favento-Guzzi, je del obrobnega tkiva mesta. Zgodovinsko je značilno, da so tod živeli revnejši sloji, kmetje, ribiči in podobno. Od poznega srednjega veka sem so v obrobnem pasu mesta prebivali tudi številnejši Slovenci. Omenjeno območje se glede na posameznosti seveda ne more meriti z jedrom mesta, kjer so zbrane najimenitnejše palače patricijev. To je eden izmed razlogov, da so v povojnem času začeli v teh delih mesta izvajati radikalne gradbene prijeme; pogosto so jih obravnavali celo kot predele, ki jih je treba preprosto podreti ter tako pridobiti zemljišče za popolnoma novo, glede na staro strukturo predimenzionirano zazidavo.
Raziskava stavbe nam pokaže, da hiša ni enotnega liva. Nedvomno sta bila oba dela, ki ju deli vmesni zid, prvotno samostojni hiši. O tem priča zlasti desni del stavbe, katerega pritlični zid na ulico je z »zobom« oddeljen od leve, manjše polovice hiše. Stavba se odlikuje po nagnjenem »trdnjavskem« pritličnem zidov ju. Vsa notranja konstrukcija — z
izjemo delilnega prvotnega zidu — je provizorij. Opraviti imamo torej z dvema enoceličnima hišama, ki so ju kasneje spojili v eno stavbo. Kdaj se je to zgodilo, nam pove ulična fasada obeh nekdaj samostojnih hiš. V pozni gotiki — v 14. ali tudi še v 15. stoletju — so namreč hiši združili z enotno opečno fasado, ki sloni na značilnih »barbakanih«.
Gre za dvakrat stopnjevano kionzolno oporo, kakršno pogosto srečujemo v Kopru in seveda tudi v drugih mestih beneško vplivanega teritorija. Ta motiv pripisujejo orientalnim pobudam. Konzolni nosilci so leseni, podvojitev nosilcev v višino pa seveda ni samo estetska muha, marveč funkcionalno utemeljena konstrukcija; vrhnji leseni tram se namreč nadaljuje v notranjosti stavbe, kjer postane hkrati nosilec stropne konstrukcije, spodnji krajši tram pa je konzolna podpora tako nadstropne stene kakor tudi notranjega stropa. Na ta način so spretno okrepili vrhnji nosilec ter ujeli opečno steno in pritlični zid, ki je umaknjen v ozadje. Opozoriti je treba še na neko značilnost te konzolne konstrukcije. Ogalna nosilca sta izjemno izdelana v kamnu, vsi drugi nosilci pa so leseni.
Opečna fasada hiše je predrta s tremi gotskimi troiistnimi okni beneškega tipa (eno izmed njih, na skrajni desni, je trenutno zazidano). Fasado zaključuje nadstrešek, ki ga nosijo leseni, bogato profilirani špirovci. Iz popisa je mogoče posneti, da so spomeniško pomembne kamnitna lupina stavbe — z notranjim delilnim kamnitnim zidom vred — ter njena gotskt fasada, prav tako pa seveda historična streha z leseno konstrukcijo in kritino vred. Vse drugo (v notranjščini) je improvizacija v lesu.
Danes je hiša del prostorov Pokrajinskega muzeja v Kopru – zagotovo bo dobila primerno vsebino in bila čim prej odprta za javnost.
Vir:
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
