Koper Collegio dei Nobili

Plemiški kolegij (Collegio dei Nobili) je prva koprska laična šola, kamor so prihajali študentje in profesorji iz celotne Istre in drugod.

Letos mineva 400. let nepretrgane pedagoške dejavnosti na omenjeni šoli, kjer se danes hrani večji del prve ljudske knjižnice v Kopru, ki sta jo v okviru »Akademije preporodovcev« ustanovila Gian Rinaldo Carli in Girolamo Gravisi leta 1760.

Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Pier Paolo Vergerio il Vecchio se nahaja v starem centru Kopra. Šola ima bogato zgodovino, saj je bila ustanovljena leta 1612 kot prva šola v Kopru z imenom Collegio dei Nobili. Zgradba je vse do danes ohranila izobraževalno vlogo. Danes osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio opravlja vzgojno-izobraževalno in vzgojno-varstveno vzgojo v skladu s šolsko zakonodajo Republike Slovenije. Ustanovitelja šole sta mestna Občina Koper in Samoupravna italijanska narodna skupnost. V tretjem nadstropju zgradbe ima sedež Gimnazija Gian Rinaldo Carli.

Šolo so obiskovali številni izobraženci, med njimi tudi koprski grof Gian Rinaldo Carli, po katerem je poimenovana današnja gimnazija. Med učenci so bili tudi violinist Giuseppe Tartini, zgodovinar Pietro Kangler in pisatelj Fulvio Tomizza.

Nadaljevalno šolo, ki danes nosi ime Gimnazija Gian Rinalda Carlija v Kopru, je leta 1612 ustanovil Corpo de’ Nobili kot organ koprskega mestnega sveta (Consiglio comunale) pod imenom Kolegij Plemičev (Collegio dei Nobili). To je bila najstarejša laična šola z uvodnim poukom znanosti v Kopru.

Šola ni takoj zaživela zaradi vojn in epidemij kuge. Tako lahko njenemu sklenjenemu delovanju sledimo komaj po letu 1675. Sprva so šolo vodili redovniki somaski, ki pa koprskim veljakom niso bili vedno pogodu. Somaski tudi niso imeli dovolj svojih predavateljev, zato so si učne moči izposojali pri dominikancih in frančiškanih.

Gian Rinaldo Carlise je povzpel med najbolj uveljavljene učenjake svoje dobe. Uporabljal je Newtonovo delo, natisnjeno v njegovih deških letih, pri reformah pouka v Lombardiji pa

Najbolj monumentalne stavbe nastajajo ob koncu 17. in v prvih letih 18. stoletja. To obdobje imamo lahko za vrh koprskega baroka; po tem začne njegova moč hitro upadati. To je nedvomno povezano s čedalje šibkejšo vlogo Kopra zaradi Trsta — temu v 18. stoletju pripada vodilna gospodarska vloga in doživlja mogočen razmah. Koper se začne čedalje bolj uvrščati med druga povprečno pomembna istrska mesta, ki jim je bil prej dolga stoletja politično središče.

Razmere šele v drugi polovici 17. stoletja dovolijo začetek gradnje Collegia dei Nobili, ki je bil sicer z doževim dukalom ustanovljen že leta 1611.25 Pri tem obsežnem poslopju se od vseh koprskih palač daleč najbolj uveljavi prostorska stavbna os; poteka od vrtnega portala skozi vhod v stavbo in izhod na dvorišče, vse do vrat, ki peljejo iz dvorišča na zadnji vrt. Poudarja jo tudi celotna dispozicija tlorisa v obliki podkve, katere hrbet je glavna fasada, obe stranici pa obrobljata široko arkadno dvorišče.

Sicer pa arhitektura kljub svoji velikosti deluje zelo umirjeno in zadržano. Fasade so razmeroma gole, členjene samo s preprostimi pravokotnimi odprtinami. Razen arkadnega pritličja v dvorišču so vsi nekoliko bolj razgibani elementi razvrščeni samo v stavbni osi. Rusticirani vrtni portal z volutastimi krili delno ponavlja vhodni portal pritličja, ki stoji med dvema ovalnima okencema. Nad njegovo preklado se razvija trodelna balustrada s preprosto triforo. Okna so polokroglo sklenjena in takoj nad njimi jih pomiri preprost arhitrav. Podoben motiv, le brez balustrade, poživlja tudi notranjo fasado. Stavba se najbolj razgiba v dvorišču z arkadami; njihove iz stene izoblikovane loke poudarjajo preprosti čelni kamni, medtem ko so slopi rusticirani.

Vir:
http://www.vergerio.si/index.php?Itemid=81&id=79&option=com_content&view=article
http://www.kamra.si/Default.aspx?module=4&id=354
http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Najstarejsa-laicna-sola-v-Kopru.aspx