Koper cerkev in samostan sv. Klare

Cerkev in samostan sv. Klare sta zrasla v neposredni bližini moškega minoritskega samostana, na območju imenovanem Caprile, ime najbrž zaznamuje travnik za pašo koz.

Ljudsko izročilo tudi govori o domnevni palači konzulov iz predbeneškega obdobja, ki naj bi stala na istem mestu kot današnji samostan. Začetek zgodovine samostana sega v leto 1301, ko so se tukaj naselile Klarise. Ko so se v 16. stoletju odločile za podreditev koprski škofiji in ne svojemu centralnemu redu, se je začel vzpon samostana. Samostanska skupnost, ki je živela v klavzuri (s popolnoma prekinjenim stikom z zunanjostjo) je postala varno zatočišče plemiških žena, ki se niso uspele poročiti oz. njihova poroka ni koristila interesom družine. Posameznice, ki so vstopale med klarise so samostanu prinašale tudi bogato doto, kar je samostanu prineslo tudi veliko ekonomsko moč in premoženje.

Prostorna cerkev sv. Klare se umešča ob Kreljevo ulico, sestavlja jo ena velika ladja z polkrožno apsido. Zunanjščina je enostavna, notranjščino pa je zaznamovala predvsem baročna doba. Cerkvene stene so obrobljene s številnimi pilastri. V cerkvi je nekoč bilo tudi več bogato oblikovanih baročnih oltarjev ter tudi več pomembnih grobov.

Samostan obsega osrednje stavbno telo okoli centralnega notranjega dvorišča, proti vzhodu pa segata dve krili z križnim hodnikom v pritličju. Glavni vhod samostana se je nahajal na zahodni strani, kjer se je nahajalo veliko dvorišče z mogočnim historističnim portalom in kvalitetno kovano mrežo. Razpuščen je bil v času Napoleonovih vojnih pohodov, oprema pa je bila večinoma odnešena in izgubljena. Od tedaj naprej je služil različnim namembnostim, od vojaških, šolskih, razstavnih ipd. Danes se v zahodnem delu kompleksa nahaja koprska srednja ekonomska šola, vzhodni del kompleksa 'pa zaseda Pokrajinski arhiv Koper, ki ima v samostanski cerkvi svoje osrednje skladišče za arhivsko gradivo.

Na otoškem delu Kopra je delovalo osem

Po razpustitvi samostana leta 1806 je poslopje vseskozi spreminjalo namembnost. Med zadnja obnovo dela samostanskega kompleksa so bili leta 1989 v cerkvi sv. Klare odkriti grobovi in raziskane različne faze pokopavanja na tem prostoru. V križnem hodniku nekdanjega samostana je sedaj sedež Srednje ekonomsko-poslovne šole, v poslopju arkadnega dvorišča in cerkve pa Pokrajinskega arhiva Koper.

Samostanski kompleks sv. Klare je nastal v predelu, imenovanem Sv. Tomaž (San Tommaso). Najstarejše samostansko poslopje naj bi stalo na mestu, kjer je bila nekoč palača konzulov; ob zahodnem delu samostanskega kompleksa se prečna ulica še vedno imenuje Konzulska ulica. Od minoritskega samostana je poslopje delila cerkev sv. Frančiška. Skozi stoletja sta tako samostansko poslopje kot tudi cerkev sv. Klare doživljala številne dozidave in prezidave. Prvotno samostansko poslopje je bilo manjše. Tako kot za druge starejše koprske samostane je bil tudi zanj značilen križni hodnik z notranjim dvoriščem (danes Srednja ekonomsko-poslovna šola). Na jugovzhodnem delu je bila na križni hodnik naslonjena cerkev, ki je prav tako doživljala številne prezidave.

Več o koprskem samostanu sv. Klare tudi na tej povezavi

Viri:

http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:4318#page=5

http://www.slovenia.info/si/samostan/Cerkev-in-samostan-sv-Klare-.htm?samostan=673&lng=1

http://kraji.eu/slovenija/koper_kapodistriasov_giordanov_trg/IMG_2669_koper_cerkev_samostan_sv_klare/slo