Koper Cerkev in samostan sv. Blaža

Samostan in cerkev sv. Blaža sta očem javnosti precej skrita, saj se umeščata na sever nekdanjega koprskega otoka, ob ozko Dellavallejevo ulico.

Ustanovitev samostana sega v leto 1318, ko je koprski škof Tommaso Contarini samoniklo žensko versko skupnost priključil ženskemu redu sv. Avguština. Cerkev in samostan sta zato precej starega izvora, največjo širitev pa sta njihova cerkev in samostan doživela v začetku 18. stoletja, ko jih je podprl škof Paolo Naldini, tudi sam pripadnik moškega redu sv. Avguština. V tem času je cerkev pridobila današnjo baročno podobo. Danes se v cerkvi nahajajo trije marmornati oltarji s prvotnimi slikami, nad vhodnim portalom v notranjosti pa imamo kamnito busto samega Naldinija. Cerkev nenazadnje gosti tudi Naldinijev grob. Do nedavnega je bila cerkev predvsem skladišče, danes je očiščena in zasilno obnovljena, vendar še čaka na temeljite konservatorske raziskave. Cerkev je običajno zaprta ogled

Na franciscejskem katastru iz začetka 19. stoletja je stavba samostana prikazana kot zelo razgibano in neenakomerno raščen kompleks stavb. Predvsem lahko s samostanom povežemo današnjo visoko meščansko hišo, ki se neposredno navezuje na cerkev na severni strani. V stavbi so danes zasebna stanovanja.

Škof Naldini in cerkev sv. Blaža
Naldini si je za zadnje počivališče izbral cerkev sv. Blaža, ki je bila na obletnico njegove smrti prvič ponovno odprta za javnost. Cerkev je bila po drugi svetovni vojni namreč nacionalizirana in spremenjena v skladišče. Po vrnitvi stavbe škofiji so se lotili njene prenove, Naldinijeva obletnica pa je bila dodatna spodbuda za to, da so tudi notranjost cerkve uredili do te mere, da bo v prihodnje odprta za obiskovalce in za opravljanje bogoslužij. Gre za eno lepših baročnih cerkva v Kopru.

Ko je Naldini prišel v Koper, ga je kraj navdušil, primerjal ga je celo z rodno Padovo. V morju ima ribe, v zaledju živino, “primanjkuje mu samo žitaric, za katere je včasih prisiljen moledovati v tujini, zato pa ima v izobilju

Obnove je naročal, a tudi plačal
Znotraj koprskega obzidja je v drugi polovici 17. stoletja prebivalo približno 6600 ljudi, mesto pa je imelo več kot 40 cerkva, šest samostanov ubožnih redov, dva ženska samostana, tri oratorije, 27 laičnih bratovščin, dva špitala (dobrodelna zavetišča za ubožne) in Monte di Pieta (nekakšna zastavljalnica oziroma hranilnica). Kljub temu, da iz knjige ni zaznati posebne naklonjenosti kateremukoli redu ali cerkvi, Naldinijeva dejanja pričajo, da je ostal zvest svojemu redu avguštincev, ki ga je v Kopru zastopal reven ženski samostan avguštink pri cerkvi sv. Blaža. V njem je bivalo enajst redovnic. “V Kopru se, že po naravi samotarske in plahe, v javnosti ne kažejo, razen če jih ne prisilita pobožnost ali vljudnost, in plašno zbežijo ali se oprezno skrijejo vsakokrat, ko naletijo na še tako nepomembnega človeka,” pravi o njih.

Z lastnim denarjem pa je pomagal avguštinkam in prenovi cerkve sv. Blaža, ki je pred njegovim prihodom verjetno razpadala. Cerkev, ki jo je Naldini ponovno posvetil leta 1701, je dobila pet oltarjev; dva je plačal sam, dva pa koprska plemiška družina Verzi. Tako Naldini kot člani družine Verzi so si cerkev sv. Blaža izbrali tudi za svoje zadnje počivališče.

V zahvalo za obnovo cerkve so - čeprav revne - avguštinke naročile doprsni kip Naldinija, ki ga spremlja otroški angel, puto. Vesna Kamin Kajfež na podlagi natančnosti izdelave sklepa, da so puta verjetno naročile v eni od beneških kiparskih delavnic, škofa pa je iz istrskega peščenjaka upodobil lokalni kamnosek.

Viri:

http://radio.ognjisce.si/sl/141/slovenija/10571/

http://www.slovenia.info/si/samostan/Cerkev-in-samostan-sv-Blaža-.htm?samostan=681&lng=1

http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Skof-ki-so-mu--podarili-Justinovo-telo.aspx