Koper Carpacciov trg
Trg, ki se imenuje po slavnem beneškem slikarju Vittoreu Carpacciu, je bil v obdobju Beneške republike, pa vse do konca prve svetovne vojne eden najuglednejših trgov.
Trg se odpira ob glavnem pristanišču, kjer so se odvijale vse najpomembnejše gospodarske in družbene dejavnosti mesta. Prek trga pa vodi tudi pot od pristanišča do Mestnega trga.
Ob starem koprskem mandraču, nekdanji Porporelli, se bohoti nekdanje skladišče sv. Marka iz 17. stoletja za shranjevanje soli iz koprskih solin. Po upadu solinarske dejavnosti - koprske soline so ukinili leta 1912 – so skladišče preuredili v prodajne in skladiščne prostore za tedanje potrebe. Zunanjost taverne pa ni doživela bistvenih sprememb. Po temeljiti prenovi taverne leta 2004 je postala izvrsten prostor za številne kulturne prireditve in vseskozi dominantna sestavina koprske vedute.
Za taverno je Carpacciov trg z Justininim stebrom iz leta 1572 s koprskim
grbom, postavljenim v spomin na zmago pri Lepantu, v kateri je sodelovala tudi koprska galeja. Na podstavku so imena vseh udeležencev bitke. Šestmetrski steber zaključuje kapitelj, na katerem je ščit s koprskim simbolom. Na vrhu je kip ženske s ščitom in sulic, ki upodablja sveto Justino.
Na trgu stoji vodnjak v značilni obliki kapitela iz srede 15. stoletja; leta 1935 so ga prinesli iz Benetk. Tu je še znana dvonadstropna beneško-gotska stanovanjska hiša iz 14. stoletja – Carpaccieva hiša na številki 6. Po ustnem izročilu naj bi se v njej rodil beneški slikar Vittore Carpaccio, bolj verjetno pa je, da je v njej živel njegov sin Benedetto Carpaccio, ki je veliko delal po Istri in v Kopru.
Dela slavnega slikarja Vittorea Carpaccia so razstavljena v koprski stolnici, kar priča tudi o tem, da je slikar dolga leta ustvarjal v Kopru.
Vir:
Vinčec, Milan. Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper: Arsvideo, 2009
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
