Kavarjola
Kavarjola je zaselek, ki napolnjuje vmesni prostor med Ankaranom in višje ležečimi Barižoni. Zaselek se nahaja na dokaj strmem pobočju in je v večjem delu skrit med gostim drevjem.
Ime kraja - Kavarjola - je za preprosto uho nekoliko nenavadno. Dr. Giannandrea Gravisi v svoji knjigi "I nomi locali del territorio di Mugia" opiše izvor tega imena. Beseda kavarjola oziroma cavriola, (capriola) izvira iz besede 'da capra', caprea', kar bi pomenilo, da je kraj prevzel ime kozjebradih štirinožcev, ki so se nekoč na tem delu Miljskega polotoka pasli. Dr. Gravisi še omenja, da se je iz besede cavriola razvila še cela vrsta sopomenskih toponimov.
Ozka asfaltna cesta, ki se strmo in v številnih ovinkih dviga k Barižonom, je bila dokončno asfaltirana pred desetimi leti. Pred tem je bil na makadamsko podlago navlečen t.i. italijanski grobi asfalt. S te ceste vodijo k posameznim domačijam stranske poti. Višje kot gremo, lepši je razgled na koprski zaliv.
Čeprav manjša naselbinska enota, je Kavarjola razdeljena na tri dele: Pod cesto so tako še Kozloviči in Maršiči. Do nedavnega so hiše s Kavarjole spadale pod Ankaran, danes pa se uvrščajo v ulico Razgledna pot, ki je le prevod starega imena 'Vicolo del panorama'.
Ena najstarejših hiš v Kavarjoli je hiša št. 20. Tu je bila nekoč gostilna, v kateri je živela rodbina Miloch. Stari gospodar je imel poleg gostilne 'Benesa' tudi daleč znano "salo" ('dvorano'), kjer so prirejali plese.
Le lučaj stran je do leta 1955 potekala državna meja. Ko se je le-ta premaknila proti Italiji, so se tudi Milochi preselili v Trst. Družina Angelini, ki je prej bivala pod cesto, pa se je po dogovoru
preselila v to hišo. V tistih časih je bila na hiši tudi tabla, ki je označevala kraj "Cavariola", a se je nedavno izgubila.
Na svojem spodnjem delu se Kavarjola zaključi pri vodnem zajetju. Od tu naprej je le še pogled na skupino medsebojno spetih hiš , v katerih je bila v preteklih časih t.i. "ekonomija - farma" . V njej so imeli krave, prašiče in perutnino; vse za velike prehrambene potrebe bolnice Valdoltra.
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
