Jurasi
Vas Jurasi se nahaja sredi trikotnika, ki ga tvorijo tri okoliške vasi: Trsek, Vršič in Kozloviči. Slednje so postavljene na pobočjih ali samih vrhovih gričev, Jurasi pa so že skoraj v dolini.
Le 40 metrov nižje teče potok Dernarnik. Ta se pod vasjo združi z manjšim potokom, ki priteče iz smeri Gonjačev, oba pa se kmalu zatem izlijeta v Dragonjo. Tu in tam naredita potoka manjše tolmune, v katerih se v vročih poletnih mesecih kopa tukajšnja otročad. V Jurasih živita danes dve priseljeniški družini, ki dajeta vasi nov in svež zagon.
O nastanku Jurašev govori legenda. Vaščanka Marija, ki ima blizu 90 (devetdeset!) let, je omenila zgodbo, ki jo je slišala od svojih prednikov. Takole nekako gre:
"V Trseku je živel pastir Jure, ki je sleherni dan gnal koze na pašo. Vsako jutro se je spustil iz Trseka navzdol, prebredel je potok Dernarnik in se spet vzpel po pobočju na drugo stran. Najboljša trava daleč naokoli je bila prav tam, za tri lučaje pod Trsekom. Jure je tam preživel ves dan, na večer pa je spet odgnal koze navzdol, čez Denarnik in nazaj navzgor v domači Trsek. Tako dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom, dokler...
...dokler ni nekega večera spoznal, da je vsa ta hoja in gonja koz navzgor in navzdol odveč, tako za koze kot zanj. Saj, v Trseku je vedno le prespal in ga zato pravzaprav v Trseku nikoli ni bilo. Vedno je bil samo tukaj spodaj, kjer je bilo veliko sonca in dobre trave. In tako je Jure
sklenil, da se ta večer v Trsek ne vrne. Skupaj s kozami je prespal kar pod neko oljko. Naslednji večer je sklenil enako in naslednji prav tako. Bil je zadovoljen, koze pa tudi. Iz potoka Dernarnika je nanesel kamenja in iz njega naredil štiri zide. Čezenj je postavil akacijeve 'frkade' in si naredil streho. Streho zanj in za koze. Takrat so namreč ljudje in živali domovali še pod skupno streho. Juretovi kamniti hiši so se kmalu pridružile še druge. Minevala so desetletja, ljudje in koze so prihajale in odhajale, ime kraja pa je ostalo in je še danes isto - Jurasi!"
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
