Izvir Kubik

Leta 2014 so domačini v vasi Brezovica pri Gradinu nepričakovano odkrili izvir Kubik.

V skupni delovni akciji, kjer so sodelovali tudi lokalni gasilci, so želeli očistiti neprehodno pot, našli pa so izvir, desetletja skrit v gozdu med hrastom in akacijo, obraščen s srobotom in robido. Nekdaj so ob Kobijoku, kakor mu rečejo v narečju, kmetje napajali živino, pericam pa so kamnita korita, v katere se steka voda, služila za pranje perila. Tako se je bojda perilo v teh krajih pralo do leta 1982. Leta 2016 je pravljično urejena okolica izvira Kubik postala tudi prizorišče literarnega večera narečne poezije.

Izvir Kubik Foto: https://greengradin.eu/sl/GreenGradin.php?IDM=2382

Izvir Kubik ponikne na hrvaški strani, tam kjer se prelomita svetova in se fliš sreča z apnencem. Tam so Butori pri Šterni in ogromen slap, ki ponikne v kraško kotlino in v jamo. Potok Kubik se združi v Pregonu s tamkajšnjim potokom, slovitem po naravnih tolmunih. Dostop do njih je zaraščen, a Istrani s te in one strani meje se nameravajo združiti in obuditi še eno spečo naravno lepotico.

Izvir Kubik priteče v bazen, ki so ga zgradili že predniki, od tam pa v korita.

To je Istra, življenjsko povezan prostor, ki ga je nasilno razdelila meja med Slovenijo in Hrvaško, z vstopom slednje v EU pa so se meje odprle in stari prijatelji in znanci znova povezali. Zrenj, Oprtalj, Šterni, Momjan, Grožnjan, Motovun, Završje ter Brezovica, Gradin, Pregara pišejo skupno zgodbo ob nekoč glavni cesti, ki je povezovala Trst in Pulj, prastari cesti Via Sclavorum oziroma Napoleonovi cesti, nastali še za časa Ilirskih provinc v začetku 19. stoletja.

V jamo Kubik vodi nekaj stopnic, vendar domačini odsvetujejo vstop neizkušenim radovednežem. Foto: Alenka Penjak

V neposredni bližini izvira je jama Kubik, katere vhod je težko dostopen, čeprav se jama nato razširi in poglobi. Je druga najdaljša flišnata jame slovenske Istre, dolga 292 metrov.

Vsaj stoletni hrast označuje vstop v jamo Kubik. Foto: Alenka Penjak

Prvi jo je leta 1990 kartiral Franc Malečkar iz jamarskega društva Dimnice, jamarji so jo raziskali že prej, domačini pa vedo zanjo dokler seže spomin.

Viri:

https://greengradin.eu/sl/GreenGradin.php?IDM=2382
http://www.primorske.si/novice/istra/soja-poje-pod-kubikom