Izolsko obzidje

Podobno mestno obzidje, kot sta ga imela Piran in Rovinj, je imela tudi Izola. S pogledom z Glavnega trga z mestnim obzidjem na desni strani in z vzpetino na severozahodu je bila Izola kot zakopana v velikem amfiteatru,od daleč pa kot nezavzetna trdnjava. 

Izola je dobila obzidje verjetno že v 11. stoletju. Benečani so ob zasedbi istrskih mest dovolili mestom le obzidja na kopnem, mestom na otoku pa le obzidje, ki je gledalo proti kopnemu, obzidja, ki bi bila obrnjena na morsko stran, niso dovolili graditi. Tako se mesta v primeru upora ne bi mogla uspešno upirati napadu beneške mornarice. Izolsko obzidje so Benečani takoj po zasedbi utrdili. Leta 1411, ko je bil podestat Nicolo Minio, so zgradili nad glavnimi vrati v mestnem obzidju visok stolp z zobčastim nadzidkom, ki so ga ljudje imenovali grad (castell, kaštel). Na vsako stran vrat se je raztezalo visoko mestno obzidje z devetimi stolpiči. Mesto na otoku je bilo povezano s celino s kamnitim mostom.

Na kraju, kjer so bila glavna vrata z najvišjim stolpom, je glavno cestno križišče pred Izolo. Še do nedavnega so to mesto Izolani imenovali »Le Porte«, majhen trg po vstopu v mesto pa »Tibio«.
V mestnem obzidju je mesto imelo poleg glavnih vrat (»Alle Porte«) še dvoje vrat »Puiese« in » Ughi«, imenovani verjetno po bližnjih hišah. Podestatov uslužbenec, »kavalir«, jih je vsak dan ob določeni uri zjutraj odpiral, zvečer pa

Ob glavnih vratih so bili oporni zidovi, jarek in nasip. Levo in desno je bilo visoko obzidje z devetimi stolpi z zobčastimi nadzidki na vrhu (merlatura). Po izgledu so bili podobni nažagani živi skali. Na koncu levega in desnega obzidnega krila sta bila obrambna stolpa mogočnejša. (Kramar, 2003)

Trg »V vratih« oziroma »Alle Porte« je bil z mostom povezan s kopnim in je bil prostor z najintenzivnejšim prometom, saj so se številni izolski prebivalci ukvarjali s kmetijstvom. To je bil prostor, kjer je bila izmenjava izdelkov mesta in pridelkov poljedelskega zaledja najgostejša. (Bernik, 1968).

Leta 1797 je Izola porušila glavna mestna vrata v obzidju in začela zasipavati prostor proti celini, da bi olajšala dovoz pridelkov v mesto. Na mestno obzidje spominja danes v Izoli le Obzidna ulica. (Kramar, 2003)

Meščani so kamenje iz obzidja porabili za gradnjo hiš.

Tudi koprski škof Naldini je v svojem krajepisu koprske škofije leta 1700 pisal, da je bila Izola obdana z obzidjem.

Viri:
Univerza na Primorskem, Znanstveno - raziskovalno središče Koper
http://istra-mtb.net/index.php?topic=613.0
http://www.delo.si/druzba/panorama/po-zgodovinskih-poteh-izole-z-nekdanjim-podzupanom-silvanom-saue.html
https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/v-vratih-alle-porte-izola.html