Hrib
Hrib je prvi in najvišje ležeči zaselek Krkavč, ki leži na hribu, visokem 264 m. Ta se jugozahodno vedno bolj strmo spušča in hkrati zoži v pomol, na katerem so Krkavče.
Zahodno od zaselka se rodovitna zemlja spušča proti zgornjemu delu potoka Fenede. Ta predel se imenuje "V kostanje". Južno je predel, ki so ga poimenovali "V Ranike". Vzhodno pa se raztezajo oljčniki na zemlji imenovani kar "Pod hribom". Na severu je še področje imenovano "Na kali". Hrib ima cerkvico sv. Štefana, ki se nahaja na pokopališču in kar dva puča. Domačije so večinoma razporejene terasasto ob cesti, ki se kmalu začenja spuščati proti Vasi, kot pravijo domačini Krkavčam.
Nekoč je življenje tukaj potekalo usklajeno z naravo. Kmetije niso imele zemlje ob svojem zaselku, marveč je le-ta bila posejana daleč naokoli. Najboljše njive so bile v rodovitni dolini reke Dragonje. Dela ob kmečkih opravilih je bilo dovolj čez vse leto.
Ker je imel zaselek svoj kal, je imela večina več glav živine. Še zlasti Lisjakovi, ki so imeli tudi bika istrske pasme za razplod. K njim so prihajali kmetje od daleč naokoli. Sicer so kmetje, svoje pridelke prodajali v Sv. Maver, v Križišče Puče ali pa celo v Šmarje. Pridelovalo se je koruzo in pšenico. Seno je bilo tudi pomembno, saj so voli in ostalo "blago" potrebovali veliko hrane. Oljke so bile večinoma stare in se jih ni posebej gojilo. Kot vedo povedati domačini, so jih pridelovali le toliko, kolikor je potrebovala posamezna domačija.
Običajen način plačevanja je bila "žrnada". Še zlasti za tiste, ki so bili bolj revni in so tako lahko plačevali dolgove s svojim delom.
Pravih šavrinskih mlekaric ali jajčaric, ki bi hodile daleč po Istri prekupčevat svojo robo, v Hribu ni bilo. Tukajšnje ženske so nosile mleko najdlje do Šmarij. Tam so ga predajale mlekaricam, ko so ga raznosile v Trst oz. obalna mesta.'Klikni' za povečavo!
V zaselku je deloval kovač, ki se je kasneje odselil v Sečovlje. Ostala pa je velika hiša in kar
je ostalo od kovačije. V zaselku je veliko hiš že obnovljenih. Pospešeno pa se gradijo tudi povsem nove. Kljub naglim spremembam je Hrib ohranil še nekaj svojih arhitekturnih značilnosti: svojo "vouto", bolj ali manj velike korte z vrtički in "pergolami". Marsikje pa se najdejo tudi stare murve.
V zaselku živi devet družin, vendar se pojavljajo le trije priimki: Lisjak, Grižon in Jerebica. Da bi se ločili med seboj, je tudi tukaj navada dajati hišni nadimek po posamezni domačiji. Tako v Hribu prebivajo Abrami, ker prihajajo iz Abramov, Gašperoni, Feldiči, Toninčći, Benesci ...
Krkavški zaselek Hrib je danes spremenil svojo podobo. S kmetijstvom se ukvarjajo le redki, oziroma je to le postranska dejavnost. Že v petdesetih letih, ko se je začela razvijati industrija v obalnih mestih, so se mnogi začeli zaposlovati po tovarnah v Kopru ali Izoli. Prav to pa je bil tudi razlog, da so se v tem obdobju mnogi odselili.
Res pa je, da je takrat zaselek dobil asfaltirano cesto in leta 1985 še vodovod. Tako so se pogoji spremenili in danes je Hrib prijazen kraj za bivanje tako za domačine, kot tudi za?
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
