Gradišče cerkev Marije Snežne

Cerkev stoji na prazgodovinskem gradišču, v njeni bližini so že pred leti našli več predmetov iz železne dobe.

Kamnito romarsko cerkev Marije Snežne sta na temeljih prejšne leta 1665 zgradila mojstra Tomaž Škorja in Kiče Gobina. Na kamniti plošči nad vhodnimi vrati piše:  Erectum 1665, restauratum 1775. Nazadnje je bila cerkev prenovljena 1995.  

Pravijo, da je bilo tu že pogansko svetišče in da današnje samo nadaljuje izročilo čaščenja Boga na tem kraju. Posebno vlogo je imelo v času turških vpadov. Cerkev so obdali s taborskim zidom in vanj so se zatekali domačini iz okoliških vasi. Leta 1663 so cerkvi dozidali prezbiterij, dve leti kasneje pa je bila dograjena cerkvena ladja. Cerkev je bila obnovljena leta 1775 in leto kasneje posvečena, to dokazujeta kamniti plošči, vzidani na zunanji strani prezbiterija in nad vhodnimi vrati. Po letu 1960 so cerkev zanemarili, oropana je bila skoraj vse notranje opreme, tudi oltarne slike s podobo Marije z Jezusom in Jožefom. Leta 1995 so domačini cerkev obnovili, in še danes je priljubljena romarska točka.

Zgodovina in legende     

Vzpetina v župniji Podgorje, jugovzhodno od podružnice Črnotiče (med vasmi Črnotiče in Praproče) je že v prazgodovini služila kot gradišče (od tod ime Gradišče na zemljevidih ali Gradišce po domače) - utrdba za varovanje pred sovražniki. O tem gradišču pričajo najdbe, ki se hranijo v naravoslovnem muzeju na Dunaju, nekaj ostankov pa je tudi v privatnih rokah.

Že v prazgodovini je bil verjetno tudi poseben prostor - svetišče, namenjeno bogočastju. V času turških vpadov so staro gradišče z obzidjem obnovili, da je služilo svojemu namenu. Najverjetneje so na mestu stare cerkve zgradili sedanjo cerkev Marije Snežne. Leta 1663 je bil pozidan prezbiterij, čez dve leti pa še cerkvena ladja. Cerkev je bila obnovljena leta 1765. Tako pričata kamniti plošči, vzidani na zunanji strani prezbiterija in nad vhodni-mi vrati. Ob odstranitvi ometa v letu 1995 smo opazili tudi podaljšanje cerkve proti zahodu za približno tri metre ter seveda izgradnjo vhodne stene s preslico za zvonove (verjetno v letu 1765).

O nastanku božjepotne cerkve Marije Snežne obstaja več legend. Najbolj razširjena, domačim razmeram prilagojena, je privzeta legenda o zidavi bazilike Marije Velike ali Marije Snežne v Rimu iz četrtega stoletja. Tedaj naj bi isto noč papež in bogati Rimljan Ivan sanjala, da jima je Marija naročila, naj zgradijo cerkev na kraju, kjer bo 5. avgusta zapadel sneg. Tako pravi tudi legenda o Gradišcah, da je tega dne ležal sneg na vzpetini, kjer so nato okoliški prebivalci zgradili cerkev na čast Mariji Snežni.

Druga legenda pravi, da je Mati božja potovala po Podgorskem Krasu in se ustavila na lepi, utrjeni vzpetini, kjer naj bi se prikazala ljudem. V spomin na to naj bi ostal, še sedaj viden, odtis noge v kamnu na stezi sredi hriba, preden se pride do stopnic in obzidja. Tretja legenda pripoveduje o napadu nekaj turških konjenikov, ki so pridirjali pred cerkev, kjer so se skrivali domačini. Pred vrati cerkve naj bi se konj poveljnika nenadoma ustavil in se zasukal. Kopito naj bi se mu vdrlo v živo skalo. To znamenje - odtis (obris) konjskega kopita v kamnu - so ljudje nekoč občudovali nedaleč od vhoda v cerkev na zahodni strani in se zahvaljevali Mariji za rešitev.

V protokolu z dne 16. 1. 1849, ob ustanovitvi kaplanije Podgorje, kamor je spadala podružnica Črnotiče (podpisali so gospodarji Podgorja in Črnotič, župnik in dekan v Dolini, kaplan v Podgorju, namestnik okrajnega komisarja in zapisnikar), je zapisano, da bo kaplan iz Podgorja maševal pri Mariji Snežni na slovesne praznike, na veliko noč in binkošti ter eno od prošnjih dni.V listini o ustanovitvi nove župnije v Podgorju z dne 25.10.1904 so obveznosti do cerkve Marije Snežnice potrjene.

V župnijski kroniki Klanec lahko beremo: "Dne 22. majnika 1916 smo imeli procesijo in molitve pri Mariji Snežnici. Sešlo se je okoli 1200 ljudi iz župnij Klanec, Podgorje, Predloka in Kubed, da ondi prosimo "Kraljico vojnih trum" za srečen izhod vojske in ljubi mir. Bili sta dve sv. maši in pridiga. Molilo se je za naše vojake zelo veliko, naj bi jih Mati božja srečno pripeljala zopet na dom. Pravijo, da toliko ljudi ob enem ni bilo še pri tej cerkvi; je pa tudi sila velika, saj svetovne vojske tudi še ni bilo!"

Jakob Soklič, župnijski upravitelj v Klancu in Podgorju je zapisal: "Svoj god (l. maja 1927) sem praznoval s slovesno božjo službo na Gradišci pri Materi Božji Snežni. Pridiga je morala biti na prostem, ker je bila cerkev premajhna. Naredili smo sklep: Cerkev na Gradišci se mora razširiti, svet okoli nje pokupiti za cerkev. Bog daj!" Isti župnik je v začetku leta 1928 zapisal: "Na Gradišci smo kupili svet okoli cerkve, sklenili ga očistiti in napraviti stopnice." Kot sledi iz zapisa, je bilo zemljišče okrog cerkve kupljeno, ne pa tudi vknjiženo v zemljiški knjigi. Z odhodom (izgonom) g. Sokliča v Jugoslavijo (proti koncu leta 1928) so se dela okrog cerkve Marije Snežne zaustavila.

Prvo nedeljo v avgustu je bil, poleg slovesne liturgije na čast Mariji Snežni, znan tudi eden največjih istrskih sejmov. Na romanje in na sejem so prihajali s Podgorskega Krasa, Bržanije in Čičarije. Po drugi svetovni vojni je bila cerkev zanemarjena, še posebej po letu 1960, ko se tu ni več maševalo. Cerkev je bila oropana skoraj vse notranje opreme. Izginila je tudi lepa oltarna podoba Marije z Jezusom in Jožefom, naslikana na pločevino ter nekateri deli oltarja.

Leta 1995 smo, s pomočjo pridnih domačinov, ki so pomagali z delom, in ob velikodušni podpori dobrotnikov od blizu in daleč, utrdili cerkev, obnovili ostrešje in streho, zamenjali zunanji omet in omet v notranjosti cerkvene ladje ter uredili okolico cerkve. Leta 1997 je slikar g. Friderik Hrast, ki ima hišo - vikend v Črnotičah, dokončal novo oltarno podobo Marije na prestolu z Jezusom v naročju kot darilo cerkvi. Marija je postavljena v naravno okolje Gradišc. Na opasilo smo podobo blagoslovili. V načrtu je še popravilo oltarja, obnova kora, nabava mašnih in drugih potrebščin, zvonov ter ureditev dovozne poti. Na Marijino priprošnjo bomo z darežljivostjo romarjev obnovili to svetišče, predvsem pa obnovili naša romanja k Božji Materi in naše zaupanje v njeno varstvo in pomoč.

Vir: http://zupnija-dekani.rkc.si/index.php?option=com_content&view=article&id=14&Itemid=14

Cerkev Marije Snežne je romarska cerkev  

Vrsto let po vojni je cerkev na 465 metrov visokem hribu nad Črnotičami, vasico v župniji Podgorje nad Črnim Kalom, samevala in čakala boljših časov in

Če hočemo najti Gradišco, moramo z znamenite ceste, ki nas iz celinske Slovenije popelje k morju, zaviti v sončna pobočja pod črnokalskimi pečinami proti Podgorju, a že kmalu s te ceste zapeljati desno v Črnotiče. Tam pa bodo prijazni domačini radi pokazali poljsko pot, ki pelje proti Gradišci. Ta je dostopna tudi z druge strani iz vasi Praproče. A na obeh straneh bo treba pustiti vozilo ob vznožju in se na vrh Gradišce odpraviti peš. Tako je tudi pravo romanje in tako so nekoč romali sem verni s Podgorskega Krasa, Bržanije in Čičarije.

Spomin na romarske shode in semanje dneve, ko je bilo ob poti na vrh in pri cerkvi živahno, je še vedno živ med starimi prebivalci Črnotič in Praproč. Pri cerkvi so prodajali sladke dobrote, ki so bile prava vaba za otroke. Semanji dan pri Mariji Snežni na Gradišci je bil največji v tem delu pokrajine in je presegel celo sosednjega hrvaškega v Ćepićih. Še bolj živo je v spominu tudi pobožnost ljudi, ki so nekoč hodili molit pred podobo Marije Snežne. Ta je imela tako lep pogled, da je romarja spremljala z očmi povsod po cerkvi, pravijo. Žal, je vse to izginilo. Tatovi so sliko ukradli, z njimi pa "sta šla" tudi angelca z oltarja.

V začetku devetdesetih let pa se je le premaknilo na bolje. Domačini so s pomočjo vernih od Podgorja do Dekanov stavbo, ki je žalostno propadala, obnovili. Cerkev stoji na prazgodovinskem gradišču, v njeni bližini so že pred leti našli več predmetov iz železne dobe. Pravijo, da je bilo tu že pogansko svetišče in da današnje samo nadaljuje izročilo češčenja Boga na tem kraju. Posebno vlogo je imelo v času turških vpadov. Cerkev so obdali s taborskim zidom in vanj so se zatekali domačini iz okoliških vasi. 

O starejših prednicah današnje cerkve ni sledi. Pri glavnem vhodu izvemo največ. Nad njim kraljuje značilni kraški zvonik "na preslico". Nad portalom je latinski napis, ki obiskovalcu pove, da je bila cerkev pozidana leta 1665, obnovljena pa v šestdesetih letih 18. stoletja. Na zunanjščini prezbiterija je kamnita plošča z drugim napisom, ki potrjuje, da je bil prezbiterij narejen leta 1665 pod župnikom Benediktom Fussarinom iz Podgorja. Gotska rebra v njegovi notranjščini pa kažejo na to, da je verjetno starejši in da je cerkev v času župnika Benedikta bila le povečana in prenovljena. To potrjuje tudi cerkvena ladja, ki zanesljivo sodi v čas, ki ga omenja letnica. Lega proti vzhodu kaže, da je svetišče starejšega datuma. Cerkev so v šestdesetih letih 18. stoletja še enkrat prenavljali, od takrat pa najbrž ni dočakala tako temeljitih obnovitvenih del vse do zadnjega desetletja tisočletja. V preteklem stoletju je imela tudi pomembno narodnobuditeljsko vlogo, saj so ob njej na narodnih shodih duhovniki navduševali za zvestobo narodnim idealom in materinemu jeziku.

Avtor: Franci Petrič

Foto: Marjan Smerke

Vir: http://www.kam.si/romarske_cerkve/gradisca_pri_crnoticah.html

Kamnoseki Felicijani v cerkvi Marije Snežne

Na Gradiščcah, hribčku s 467 metri nadmorske višine, je stalo že prazgodovinsko gradišče. Še danes ga na severni in vzhodni strani obdaja visok kamnit nasip. K cerkvi Marije Snežne se spodobi poromati peš, kakor so nekdaj hodile procesije iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev, danes pa hodijo planinci in popotniki iz vseh vetrov. Ko prihajamo iz Črnotič, nas na razpotju onkraj železniške proge usmeri lesen kažipot. Od tam vidimo samo z drevjem in grmovjem obraščeno vzpetino, šele ko se kamnata steza vzpne strmo vzpne na rob večje jase, se nam odpre pogled na glavno fasado cerkve.

Najprej naredimo obhod, da pridemo do prezbiterija, ki je bil najprej sezidan. Na hrbtu nosi latisnki napis, ki pravi: Ta kor (prezbiterij) je bil zgrajen leta Gospodovega 1663, v času prečastitega Benedikta Fugarina, župnika v Dolini. Sledi mu podpis: Anže Felicijan. Ko se vrnemo pred glavno fasado, si ogledamo še portal z napisom. Profilirani podboji so v spodnjem delu okrašeni z lilijastima križema, s preklade pa zre krilata angelska glavica s kodrasto frizuro. Na gladkem frizu med preklado in simsom je vklesan drugi gradbeni napis z mojstrovim podpisom: Leta gospodovega 1665, ko sta bila ključarja Tomaž Škorja in Gerže Gobina, je to naredil Anže Felicijan. Priimka ključarjev sta še danes živa v Črnotičah, lokalna oblika imena Gerže za Gregorja pa se je ohranila v hišnem imenu pri Gržeta v sosednjih Prapročah, ki so tudi prikladno izhodišče za obisk Marije Snežne. Nekoliko višje nad portalom je vzidana še tretja plošča z gradbenim napisom, ki pojasnjuje, da je bila cerkvena ladja iz leta 1665 ob stoletnici obnovljena.  Po vsej verjetnosti je bila tedaj podaljšana in je dobila obstoječo fasado in zvončnico iz klesanega kamna.

Če smo si v Črnotičah sposodili ključ, stopimo še v asketsko obnovljeno cerkveno notranjščino. Ogleda je vreden predvsem prezbiterij z rebrastim obokom in barvitim polkrožnim slavolokom iz rdeče sige. Tudi z njegovega sklepnega kamna nas pospremi pogled krilate angelske glavice.

Vir: Po poteh mojstrov Felicijanov iz Rodika na razkrižju treh svetov : Brkinov, Krasa in Istre - B. Premrl. - Sežana : Kulturno društvo Vilenica, 2005 http://www.rescen.si/upload/Clanki_2005/1181205659.pdf

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Viri:

http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

http://zupnija-dekani.rkc.si/index.php/zgodovina/cerkev-marije-snezne-na-gradiscah