Gorenjci

Tik pod vrhom hriba Varda (359 m), lučaj stran od Boršta, se nahaja majhen strnjen zaselek Gorenjci. Domačini pravijo, da je zaselek pravzaprav zgornji del Boršta, saj ga ločuje od vasi le nekaj njiv.

Tamkajšnji prebivalci "Gorenci" niso iz Gorenjske, kot bi lahko pomislili ob njihovem imenu, ampak so dobili svoje ime zaradi visoke lege svojega zaselka. Ta namreč leži najvišje v krajevni skupnosti Boršt (356 m) in ima zato imeniten razgled. Od tam se nam ponuja slikovit pogled proti Gradinu in Hrvaški Istri ter Tržaškemu zalivu.

Zaselek premore nekaj starih hiš s tipičnimi istrskimi prvinami, kot so obzidana ognjišča, kortice s pergolami in baladurji, veliko hiš pa se tudi obnavlja.

Vodo, kot vir življenja, so vse do devetdesetih let domačini črpali iz stare cisterne, ki se nahaja na začetku vasi. V časih, ko še ni bilo niti tega zbiralnika, so morali prebivalci po vodo na potoček Parilo ali na več kot kilometer oddaljeni izvir Šturek. Pred vasjo se nahaja puč, ki so ga gospodinje iz Gorencev in Boršta uporabljale za pranje perila.

Ljudje so se že od nekdaj ukvarjali s kmetijstvom, saj je tukajšnja lega idealna za vinogradništvo, poleg tega pa tukaj odlično uspevajo še češnje in fige. V vasi so živele številne družine, ki so kljub njihovemu skrbnemu in skromnemu življenju težko preživele. Zato so se gorenske gospodinje, kot marsikje po šavrinskih gričih, ukvarjale s preprodajo jajc iz Hrvaške Istre v Trst. Pomemben vir zaslužka pa so pomenila tudi drva, ki so se prodajala v obalna mesta. Pod Italijo pa se je v bližnjih gozdovih

V šestdesetih letih se je vas izpraznila, saj velike družine niso zmogle več preživeti. Mesta so ljudem ponujala boljše življenje, veliko pa jih je odšlo tudi v tujino. Mnogo Gorencev se je naselilo v Izoli. Od takrat je vas začela počasi propadati.

Danes živi v zaselku devet ljudi, vendar se nekateri zdomci odločajo za vrnitev. To bi pomenilo oživitev skoraj izpraznjenega zaselka in ohranitev posebnosti, kot so nadimki, ki bi sicer zamrli. Gorenci so bili od nekdaj zelo družabni, kar se še dandanes kaže v rednem zbiranju na "balincu" v Borštu, kjer se ob rekreaciji srečujejo z ostalimi Borščani.

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.