Gažon cerkev sv. Petra in Pavla
Cerkev je leta 1478 posvetil koprski škof Gabrielli. Znotraj cerkve so še ostanki glagolskih napisov in fresk. Na glavnem oltarju je slika, ki prikazuje sv. Petra v papeški obleki, nad njim je Kristus, na levi strani Janez Krstnik, na desni pa sv. Pavel. Poleg cerkve je novo zgrajen zvonik.
Vaška cerkev
Za datacijo kora cerkve sv. Petra in Pavla v Gažonu imamo dve oporni točki: ena je kustodija z glagolskim napisom in letnico 1470, druga pa je Naldinijevo pričevanje, da je bila cerkev zgrajena "poch’anni prima del 1478" in temu času ustreza slogovni značaj tako arhitekture kot fragmentarno ohranjenih fresk v notranjščini. V tlorisu je cerkev preprosto enoladijska stavba z ožjim pravokotnim prezbiterijem, ki je ravno zaključen. Po dolžini obsega dve obočni poli, ki pa ne sežeta povsem do zaključne stene, kar nakazuje na možnost, da je bil prezbiterij naknadno za slab meter podaljšan: v notranjosti sta oba vzhodna kota zaobljena.
Notranjost je še ohranila rombast obok, ki sloni na konzolah, med katerimi sta dve opremljeni s ščitniki, dve pa z zelo rustikalno izdelanimi glavami. Rebra so klinastega profila s konkavno obsekanimi robovi. Bordure na freskah potrjujejo, da je bil prezbiterij na vzhodu sekundarno podaljšan, njihov potek pa tudi dokazuje, da je bil že prvotno zaključen z ravno steno. Prav ravni vzhodni zaključek prezbiterija je v nasprotju s "severnjaškim" rombstim obokom in nedvoumno kaže na vpliv lokalne istrske tradicije.
Vir: Povzeto po 'Murvi', lokalnem časopisu Krajevne skupnosti Šmarje.
Gažonska bisera
Vas Gažon se lahko ponaša z dvema biseroma. prvi je gotovo kustodija za sveto olje, ki je shranjena v cerkvi Sv. Petra na zidu za oltarjem. Leta 1470 jo je izdelal mojster Paškval Moljča, ki se je dela pridno lotil in poskrbel tudi za glagolski napis, ki pravi: LETO GOSPODOVO 1470 SEPTEMBRA MESECA 28. Glagolski napisi po naših cerkvah pričajo, da so tod delovali glagoljaši. Naš človek v Istri je uporabljal glagolico tudi
zato, da bi izpričal svojo identiteto nasproti drugim, ki so mu ničkolikokrat vsiljevali svojo. Pri maši se je uporabljala stara cerkvena slovanščina. Tako je bilo tudi v Gažonu, ki je moral kar naprej dokazovati, da živijo na tej zemlji Slovenci in predvsem zato je izredne pomembnosti napis v glagolici na cerkveni kustodiji oziroma shrambi svetega olja.
Drugi biser, ki ga hrani vaška cerkev, so freske v prezbiteriju, ki so, kot tiste v Smokvici, Hrastovljah in Pomjanu, iz slovite kastovske šola. V Kastvu sta imela svojo delavnico mojstra Janez in Vincenc in iz nje so mojstri odhajali poslikovati cerkve po Istri in tudi dlje.
Ti dve znamenji sta verjetno edini v vasi, ki pričata, da je bilo življenje že pred tolikimi stoletji tu zelo razgibano in bogato. Gažon je še v prejšnjem stoletju imel svoj zbor, svojo godbo, svoje pevsko in bralno društvo Jadran ter poljedelsko zadrugo. Na začetku 20. stoletja si je vas izborila tudi šolo v slovenskem jeziku. Lega Nazionale, ki je imela nalogo ustanavljati italijanske šole in raznorodovati naraščaj, v Gažonu ni bila uspešna, kar dokazuje kako pokončne in narodno zavedne ljudi imela vas vseskozi. V Gažonu je bilo na prelomu iz 19. v 20. stoletje kulturno in posvetno življenje zelo živahno. Prirejala so se opasila, veselice, pevski in godbeni nastopi. Pelo pa se je vseskozi, zvečer so se fantje in možje zbirali pod vaško murvo ali na vaških dvoriščih in peli lepe slovenske pesmi, da jih je bil užitek poslušat. Danes poskušamo ohranjati spomin na zgodovino in hkrati graditi novo prihodnost za vas Gažon. (BRAZDE S TRMUNA)
Vir: http://www.tdgazon.si/svpp.html
Slike vir: A.Pucer: Popotovanje po slovenski Istri
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).
Viri:
https://visitkoper.si/znamenitosti/gazon/
Podrobnosti poti:
Podpirajo nas
