Dolina Dragonje

Dolina Dragonje sodi med najlepše naravne znamenitosti Slovenske Istre.

Reka Dragonja, ki teče po istoimenski dolini je s svojimi številnimi pritoki ustvarila slikovite slapove in erozijsko aktivne meandre. Na pobočjih pa obiskovalce očarajo skrbno obdelani oljčni nasadi, vinogradi in drugo sredozemsko rastje. Iz kulturne dediščine velja omeniti zagotovo Kodarinov mlin (pod Koštabono) in Mazurinov mlin (pod Trsekom). Le teh je bila nekoč dolina polna - okoli 40 jih je bilo.

Reka Dragonja je približno 30 kilometrov dolga reka in je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško ter naravna vez med Kraško planoto, flišno Istro in Jadranskim morjem. Za reko je značilno, da nima stalnega izvira, temveč več manjših izvirčkov, ki se nahajajo v skrajnih predelih Šavrinskega gričevja oziroma pod zaselkoma Poletiči in Galantiči. Tam se nahaja zapuščeno naselje Šukljani, ki leži ob enem izmed izvirov reke.

Reka je s svojimi pritoki ustvarila slapove, slapišča, spodmole, tolmune in meandre. Nekateri trdijo, da je Dragonja dobila tako ime zaradi svoje vijugavosti (meandrov), ime naj bi namreč izhajalo iz italijanske besede »drago« (zmaj), saj se reka vije kot zmaj. Dragonja je v spodnjem delu doline, ob izlivu v morje, izoblikovala ravnino, na kateri so nastale Sečoveljske soline. Spodnji tok Dragonje je od leta 1990 zavarovan kot naravni spomenik.
V sušnih mesecih reka skoraj povsem presahne, kar je še posebej zanimivo.

Na pobočjih reke si lahko ogledate oljčne nasade, vinograde in pester nabor drugih rastlin in živali, ki so se prilagodile posebnemu »ritmu« reke.

Krajinski park Dragonja

Območje predlaganega krajinskega parka obsega porečje Dragonje ter  Reke (na hrvaški strani jo preimenujejo v Bračano) in Malinske. Ohranitev naravnih in ustvarjenih danosti je ključnega

Reka Dragonja s pritoki je najpomembnejša naravna vrednota tega prostora. Delovanje vode v Dragonji in drugih presihajočih vodotokih pa je ustvarilo tudi večino drugih značilnosti in posebnosti, od slapov, flišnih profilov do rastišč ogroženih rastlin. Pestrost rastlinskih in živalskih vrst je tu zelo velika. Številni so naravno ohranjeni življenjski prostori, med katerimi so vsi, razen gozda in rečnih habitatov, nastali kot posledica človekove tisočletne rabe tal. S krčenjem prvotnega gozda v prid obdelovalne zemlje je človek nehote ustvaril številna nova življenjska okolja ter rastlinske in živalske združbe z vrstami, ki so se prilagodile življenjskim razmeram tega prostora.

Naravovarstvena namembnost območja je bila opredeljena v občinskih planskih dokumentih že v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, v letu 2007 pa sta občini Koper in Piran na Ministrstvo za okolje in prostor naslovili pobudo za trajno zavarovanje porečja reke Dragonje. Na osnovi te pobude in 117. člena Zakona o ohranjanju narave, je Zavod RS za varstvo narave, v dogovoru z MOP, v letu 2009 pripravil strokovni predlog za zavarovanje Krajinskega parka Dragonja. Strokovni predlog pokriva le področje ohranjanja narave in je izhodišče za pripravo akta o zavarovanju in usklajevanju z drugimi sektorji ter dejavnostmi v prostoru.

 Viri: https://visitkoper.si/dozivetja/dolina-reke-dragonje/

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).