Dogani

Zaselek Dogani leži takoj nad Plavjami, na prisojnem pobočju hriba Vršič (151 m). Cesta, ki pelje med Doganskimi hišami, gre v sosednjo Korto in naprej v Badiho.

Včasih so bile tukaj le dve do tri hiše, ki so bile obdane z njivami, sadovnjaki in trtami. V davnini so tod potekale občasno furmanske poti. Furmani so vozili različno blago iz avstrijskega zaledja v Trst po različnih poteh. Prihajali so prek Opčin ali prek doline Glinščice. Koprska beneška uprava pa je včasih preusmerjala te poti in jih speljevala po svojem ozemlju. Predvideva se, da je bila v Doganih najbrž kakšna mitnica ali carinarnica in od tod naj bi izviralo ime Dogani. Dogana namreč po italijansko pomeni carina. Druga možnost pa je, da je zaselek dobil ime po priimku Dolgan.

Danes ima zaselek veliko novih hiš, stare pa so lepo obnovljene. Tudi tiste, ki se še gradijo, so bogato okrašene s plavim istrskim kamnom, ki se lepo vključuje z okolico. Poleg ceste pod zaselkom, poteka tudi ulica, ki se desno odcepi iz glavne ceste na začetku vasi. Končuje pa na Korti pod periščem in obzidanim vodnim zajetjem. Na začetku ulice je opuščena vodna pipa. Tudi sicer so ti kraji zelo bogati z vodo. Skoraj vsaka domačija ima pred hišo svojo šterno in zraven oreh, ki skrbi s svojimi koreninami, da je voda v vodnjaku vedno čista. Dogani mejijo s Korto. Na zgornji strani je obzidan izvir in perišče, imenovano na Reni. Tukaj živi tudi Iztok Klenar, priznani slovenski enolog, ki deluje na Vinakoper. Do Rene pridemo skozi borov gozdič, ki skriva odcep za Urbance. Na spodnji strani, pod cipresami, pa Dogani mejijo s Korto ob začetku ulice, ki nas pripelje do centra Korte. V središču zaselka, med

Dogani so dokaj nov zaselek. Prebivalci so tako rekoč Plavčani in so zato tesno povezani s Plavjami. Vse dogajanje in življenje se je tako odvijalo skupaj s Plavjami. Tudi v Doganih so pridelovali zelenjavo, največ radiča, ki so ga prodajali na tržaški tržnici. Po vojni so se tudi tukajšnji domačini usmerili v Koper, kjer so dobili službe in šole. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja so pašnike, polja, vinograde, nasade oljk in sadovnjake začele zamenjevati nove stanovanjske hiše. Z dvigom standarda so si ljudje iskali čim lepšo lokacijo za svoj dom. V Doganih so jo tudi dobili. Od tu lahko uživajo prekrasen razgled na Koper in koprski zaliv.

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano