Debeli Rtič

Debeli rtič se nahaja na skrajnem koncu Miljskega polotoka. Podobno kot drugi rti slovenske obale se tudi Debeli rtič zajeda v Tržaški zaliv v severozahodni smeri.

Na njem ni nastalo nobeno večje naselje, ampak le posamezne hiše, zato tudi ni bil podvržen večjemu onesnaževanju. Tako se je ob njegovi obali in tudi na njem ohranila neokrnjena narava in izjemno pestrost, kot le še na redkih območjih kratke slovenske obale. Zaradi tega sta danes obala in park na Debelem rtiču tudi zavarovana. Na njem velja tudi poseben režim, saj je prepovedan vsak poseg, ki bi poškodoval ali uničil naravno dediščino. Tako ni dovoljeno kampiranje, kurjenje, gradbena dela in še mnoge druge aktivnosti, ki bi lahko škodile naravi. Veliko vlogo pri ohranjanju narave in vzdrževanju zaščitenega parka in naravnega spomenika ima tudi Mladinsko zdravilišče Debeli rtič, saj je odlično vključeno v okolico.

Široko uravnano sleme Debelega rtiča se dviga proti vzhodu v pobočje Jurjevega hriba (107 m) in doseže ob korenu polotoka 60 do 70 metrov nadmorske višine. Na zahodu so ob stiku z morjem oblikovane flišne prepadne stene , ob njihovem vznožju pa ozka abrazijska terasa. Prav abrazija (preperevanje flišnih sten) in odplakovanje kamnine so osnovni geomorfološki procesi, ki oblikujejo klif, preprečujejo njegovo zaraščanje ter ga tako ohranjajo pri "življenju". Posledica teh procesov je pomikanje klifa v kopno, kar se dogaja s hitrostjo 1 do 2 cm letno.

Zavarovano območje Debelega rtiča obsega približno 800 metrov obale na skrajnem zahodnem delu rta in vključuje rob klifa, stene, abrazijsko teraso ter 200 metrski pas obalnega morja. Na severovzhodnem delu zavarovanega območja skoraj popolnoma prevladuje hrast. Sestoj gozda je sicer po površini dokaj skromen, saj ga tvori le približno 50 dreves, vendar pa so nekatera

Cesta, ki nas vodi od Ankaranskega križišča ves čas ob morju, tu nenadoma ostro zavije čez rtič desno, proti Lazaretu - mejnemu prehodu z Italijo. Ob tem ovinku stojijo zadnje hiše Miljskega polotoka.

Sicer pa je to območje en sam velik in prostran vinograd Vina-koper. To podjetje ima tudi eno daljših tradicij gojenja kaberneta, saj ga pridelujejo že od leta 1955. Zlasti zadnjih 10 let dosegajo z njim zavidljive uspehe. Največ ga pridelajo prav tu, na obalnih legah Debelega rtiča, saj mu ustreza sveža bližina morja .

Kraj Debeli rtič je znan tudi po velikem mladinskem zdravilišču, ki že od leta 1955 deluje na tem področju. Zgodovina tega mladinskega zdravilišča je dolga in pestra ter v nepozabnih spominih mnogih generacij.

Na Debelem rtiču, na samem koncu naše zemlje, pozabljen od vseh in vsega, pa še vedno stoji eden od ostankov preteklega stoletja: Protiletalsko gnezdo!

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano