Črni Kal cerkev sv. Valentina

Podružna cerkev sv. Valentina ima dominantno pozicijo v vasi, saj stoji na izpostavljenem mestu ob njenem robu. Je zelo starega izvora; po nekaterih domnevah naj bi nastala že v 7. stoletju, barokizirana je bila leta 1680, sedanjo podobo pa naj bi dobila po temeljitejših predelavah leta 1912.

Notranjščino krasi velik glavni oltar v belem in roza marmorju ter nekateri renesančni elementi (vrata in okna) iz starejše cerkvene zgradbe. Ob njej prosto stoječi zvonik (22,81 m), ki se je zaradi plazovitega terena nagnil za več kot meter proti zahodu, je zrasel leta 1802 in je svojevrstna znamenitost kraja. Zvonik krasi lep portal, vrh cerkvenega stolpa z biforami pa je osmerokotni nastavek s čebulasto oblikovano kupolo.

V 17. stoletju je bil zavetnik črnikalske cerkve sv. Lovrenc. Njegovo cerkev so na začetku 20. Stoletja prezidali in povečali – menda zaradi plazenja zemljišča, zaradi katerega se je tudi nagnil zvonik -  in za zavetnika raje izbrali sv. Valetnina, ki ima ključ od korenin. Slovenski napis iz leta 1912 na plošči nad glavnim vhodom v cerkev pojasnjuje, da so jo postavili »v spomin dvajsetega stoletja rojstva našega gospoda Jezusa Kristusa«.  Pri tem so stari portal in stranski okenci iz glavne fasade prestavili v stranski steni cerkvene ladje. Portal z reliefom sv. Lovrenca, na katerem je vklesana letnica 1680, se je tako znašel v njeni  severni steni.

   Slika: Cerkev sv. Valentina v

Štejemo ga za zadnje delo Anžeta Felicijana starejšega. Morda je bilo postavljeno celo po njegovi smrti. Omenjeni stranski okenci pa sta po okrasu sorodni nekaterim kamnoseškim delom Anžeta Rojine iz Brezovice, zato je možno, da je pri cerkvi sv. Lovrenca sodeloval tudi on.

Kakor smo videli že pri nekaterih drugih cerkvah, je tudi pri nadaljnjih prezidavah in dozidavah v tej cerkvi dobivala delo delavnica Anžeta Felicijana mlajšega. Njej pripisujemo že omenjeni slavolok prezbiterija iz leta 1706, ki pa je bil pri zvišanju cerkve na začetku 20. stoletja precej predelan. Prav tako bo njeno delo porton vrh stopnišča vzhodnem delu obzidja. Ker je v cerkvi in okoli nje še nekaj odvečnih profiliranih kapitelov, domnevamo, da je bil podoben porton postavljen tudi v severnem zidu. Oba sodita na začetek 18. stoletja.

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

Viri:

https://visitkoper.si/znamenitosti/crni-kal/

http://www.rescen.si/upload/Clanki_2005/1181205659.pdf