Črni Kal

Kjer se apnenčaste stene podgorskega krasa strmo spustijo v hribovit svet istrskega fliša, se je tik ob cesti Koper-Kozina v zavetni prisojni legi razvilo jedro vasi Črni Kal. 

Značilnosti
Jedro vasi leži na flišnih tleh z zaselki Barkole, Brandolini in Katinara (Spodnji Črni Kal). Sklenjeno pozidana vas istrsko-kraškega tipa se je razvila ob pomembni trgovski poti, ki je iz Rižanske doline vodila v notranjost, zlasti na Kranjsko. Kraj je slovel po vinski trti, o čemer je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« poročal Janez Vajkard Valvasor. Stara cesta se v vasi prelevi v glavno komunikacijo, ki poteka v obliki črke S. Od nje se cepijo slepe ulice, ki se iztekajo v široka dvorišča ali majše trge.

Ustno izročilo pravi, da je prvotna vas, ki jo je porušil hud potres, stala nižje na pobočju.

Za ime Črni Kal lahko trdimo, da izvira iz imena černivec, kar označuje črni hrast-černičevje, vednozelen "toploljuben" mediteranski hrast, ki na beli kraški podlagi s svojo temno-zeleno barvo listja izstopa tudi pozimi. Ugodno podnebje dopušča Črnokalcem gojitev zahtevnih sredozemskih rastlin, kot so fige, oljke, mandljevci in zgodnje zelenjave. Pridelki so obogatili tržnice obalnih mest in Trsta. Odlično črno vino 'črnikalec' pa je romalo tudi na Dunaj. Zvonik cerkve Sv.Valentina je rahlo nagnjen in je 'posebnost' v cerkvenem stavbarstvu.

V vasi prevladujejo zidane nadstropne hiše, povečini iz 16. in 17. stoletja, ki kažejo na bogato kamnoseško tradicijo. Vas je zanimiva tudi zaradi umetniških arhitekturnih detajlov in Benkove hiše iz leta 1489, ki je najstarejša podeželska hiša v koprski občini. Leta 1489 sta jo zgradila Andrej in Benko iz Sočerge, kot priča glagolski napis pa sta postavila tudi sosednjo hišo. Glede na čas nastanka bi lahko »Benkovo hišo« uvrstili v renesanso, vendar krepki, rustikalni detajli delujejo romansko. Mogočen portal na južni fasadi je zaključen s polkrožno preklado iz enega samega kamna, majhno okno v nadstropju pa deluje kar trdnjavsko.

Sam način zidave iz pravilno klesanih kamnitih kvadrov je poznogotski. V preklado portala je vklesana letnica nastanka s podpisom obeh mojstrov: »ANDREAS ET BENCO CONSTRUXERUNT«. Znameniti zidar in kamnosek Benko iz Sočerge je znan tudi po svojih delih v Predloki in Buzetu. »Benkova hiša« je bila prvotno enonadstropna, v 19. stoletju pa so jo povišali še za eno etažo. V ostenju je ostala jasna sled nekdanjega zatrepa, ki nakazuje precej oster naklon strehe, saj je bila prvotno krita s kamnitimi ploščami-skrilami. V steni novejše stanovanjske hiše, prislonjene na »Benkovo hišo« z vzhodne strani, sta vgrajeni kamniti plošči z glagolskima napisoma. Verjetno sta prvotno pripadali portalu starejše hiše, ki je stala na tem mestu in skupaj z »Benkovo hišo« sestavljala celoto. Iz napisov lahko razberemo čas nastanka in sicer v drugi polovici 15. stoletja, ter imeni Andrejašič in Bažec, ki se lahko nanašata na mojstra ali lastnika hiše.

Spodnji Črni Kal nosi ime Katinara, ljudsko - Ćetnara. Tu sta tudi gostilna in

Zgodovina
Arheološke najdbe pričajo, da ima vas naselbinsko tadicijo, ki sega v čas antike in morda še dlje. V bljižnem kamnolomu so našli ostanke iz paleolitske dobe; prazgodovinsko sekiro, iz rimske dobe pa bronast kipec boginje Junone. Nekateri trdijo, da so tu našli sarkofag kralja Roksolanov in Sarmatov Rasparagana, ki se danes nahaja Puljskem muzeju. Enako stara je verjetno tudi pot, ki se dviga od obale proti kraški planoti in poteka skozi naselje. Lega ob prometni trgovski poti je prinesla prebivalcem veliko ugodnosti.

Ob skalnem robu nad vasjo so ostanki starega gradu iz 11. stoletja, ki ga je dal sezidati istrski mejni grof Urlik I, zaradi obrambe svojih istrskih posesti in prometne poti med Rižansko dolino in kraško planoto.

V prvem obdobju je pripadal tržaškim škofom, z beneško osvojitvijo Istre pa je ta pomembna stražarska postojanka prišla leta 1370 v njihovo posest. Utrdba v Črnem Kalu, ki je odlično nadzirala »cesarsko cesto« iz doline Rižane čez Trpce mimo Soligrada in Prešnice v Klanec ter od tod na Kranjsko, je po beneško-avstrijski vojni v letih 1508-1516 pripadala socerbskemu gospostvu in bila z njim leta 1521 neposredno priključena Kranjski. Leta 1615, v času krvave uskoške vojne, je bila črnokalska utrdba opustošena in se ohranila do danes le še kot ruševina, ki pa je deloma obnovljena.

Vas je bila požgana v času nemške ofenzive oktobra 1943. Na enem od številnih črnokalskih ovinkov, ki v znanih vijugastih serpentinah vodijo iz celine v Istro, je postavljen spomenik Prekomorskih brigad. S svojo značilno obliko treh premcev bark ponazarja pot mnogih Primorcev in Istranov, ki so se med drugo svetovno vojno borili v teh brigadah. Kljub opustošenju, ki je nastalo v času NOB in mlajšim gradbenim posegom, večina vasi še vsaj deloma ohranja tradicionalno istrsko stavbarstvo, ki se je oblikovalo skozi stoletja in je dragocena priča nekdanjega načina življenja tukajšnjega kmečkega prebivalstva.

Gibanje števila prebivalcev:

Leto      1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012  2021 
Št. preb. 356   401  352   259   221   236   223    -     220    242

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano