Babiči

Skoraj na vrhu vijugaste ceste Vanganel - Marezige se stiskajo stare hiše Babičev. Vas se nahaja na ozkem pomolu, strmo nad vanganelskim jezerom. Poleg ceste, ki obroblja naselje, brazdata brežino na kateri stoji, še strugi potokov Škedanjc in Montova.

Babiči so strnjena vas, ki pa se je v zadnjem obdobju začela širiti tudi na področja, ki so bila nekoč namenjena izključno kmetijstvu. Nad vasjo je križišče cest, ki mu domačini pravijo Pilje. Tukaj se križajo ceste za Boršt, Marezige in Pomjan. Po cesti proti Marezigam pridemo do novega predela Babičev, ki je zrasel na Strnicah. Na cesti proti Pomjanu pa srečamo še dva zaselka priključena Babičem. To sta Rojci in Marancini, ob katerih stojijo ruševine cerkve sv. Ivana.

Zgodovinsko gledano, se Babiči prvič posredno omenjajo leta 1579 v vizitacijskem poročilu veronskega škofa Agostina Valierja, ki omenja cerkev sv. Ivana kot podružnično cerkev marežganske župnijske cerkve. Bliskovit vsestranski razvoj pa je vas doživela šele na prelomu prejšnjega stoletja, ko je imela poleg kmetij, še mizarsko delavnico in dve gostilni. Ena gostilna je imela tudi trgovino, čez cesto pa je bila druga, v kateri se je dobilo tobak in sol. Sredi vasi pa je kraljevala torklja. Ponašala se je tudi z lastno osnovno šolo. Prav tako se je vas avtonomno razbijala na kulturnem področju, saj je do leta 1900 samostojno deloval pevski zbor, dokler se ni ustanovilo kulturno društvo Neodvisnost, s sedežem v Marezigah. Istočasno se je ustanovila hranilnica in posojilnica s polnim imenom Hranilnica in posojilnica ter registrirana zadruga z neomejeno zavezo s sedežem v Marezigah. To je čas takrat nove marežganske občine in začetek tesnega sodelovanja med Babiči in Marezigami, ki se je skozi čas vedno bolj poglabljalo. Kljub temu se kulturno življenje v Babičih ni povsem zlilo z marežganskim. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je tukaj nastal drugi plesni ansambel v Istri.

Staro naselje Babiči leži na pomolu nad vanganelskim jezerom in je obkroženo s cesto, kot bi bil ujeto v cestno zanko. Na trg se stekajo vse ulice, obdan pa je z zanimivimi skoraj mestnimi hišami. Nekoč je bil tukaj puč, ob katerem se je za šagro ob godu sv. Ivana, postavljala "jugna". Od tod gre tudi pot do vaškega zajetja na izviru potoka Škedanjc. Po vasi lahko občudujemo staro istrsko arhitekturo, ki se izmenjuje z novimi in obnovljenimi stavbami, tako da se nam pokaže pravi mozaik novega in starega.

Ker se vas ni mogla več širiti, so se začele graditi novogradnje na

Pilju in na Strnicah. Tu živijo predvsem mladi, ki se ukvarjajo pretežno s podjetništvom. Poleg svojega dela pa niso pozabili na bogato tradicijo pridelovanja vin. Zadnje čase se ponovno pojavlja tudi gojenje oljk. Med vini prevladujeta predvsem kleni istrski sorti malvazija in refošk. Vino se prodaja v štirih vinskih kleteh, ki so razporejene po Babičih. Pod cerkvijo sv. Ivana je vinska klet Obad Robert. Nasproti stare šole zavijemo ostro s ceste proti vinski kleti Košanc, tik preden se pride v staro središče iz marežganske smeri, pa nas opozori tabla za vinsko klet Babič in Babič. Zadnja, vinska klet Bržan Milan in Alek, pa leži v hiši, kjer je bila stara gostilna ob cesti nasproti gasilskega doma.

Tudi danes kulturno življenje v Babičih ni zamrlo. Bogata tradicija kulturnega delovanja iz začetka prejšnjega stoletja pa tudi iz povojnega časa, se danes preliva v delovanje prostovoljnega gasilskega društva PGD Babiči. Blizu gasilskega doma stoji tudi vaška dvorana. V Babičih poteka šagra drugo nedeljo v juniju, nekoč pa je bila tudi prvo nedeljo v septembru.

Nekoč je živelo v Babičih čez petdeset družin. Danes pa se jih nabere komaj trideset. Večina se jih je preselila v novejše hiše na Pilje in višje na Strnice. Velika pridobitev je bila asfaltirana cesta in napeljava rižanskega vodovoda. Predvsem tekoča pitna voda je odrešila gospodinje, ki so sicer hodile po vodo na zajetje ob izviru potoka Montova.

Gibanje števila prebivalcev: 

Leto      1869 1900 1931 1961 1981 1991 2002  2012 2021
Št. preb. 227   300  408   203   203   215   232   273    353

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.